# 2. Dobre prakse in primeri iz razreda

# 2.1 Uvod

Poglavje 1 je pojasnilo, kdaj UI pomaga, kje škoduje in katera pravila veljajo. To poglavje pokaže, kako je to videti na običajen šolski dan.

Primeri so obdelani po posameznih predmetih, začenši z biologijo, angleščino kot tujim jezikom, zgodovino in matematiko. Med projektom bodo dodani še drugi predmeti. Vsak primer vzame situacijo iz vsakdanjega pouka in pokaže, kako je mogoče uporabiti UI, kaj naredi učitelj in kje se lahko kaj zalomi. Primeri uporabljajo tri ideje iz poglavja 1: UI podpira učenje le, če učenci najprej razmišljajo sami; preden z UI poučujete, morate o UI nekaj vedeti; in pravila morajo biti jasna, preden se naloga začne.

Izraz ‘dobra praksa’ razumite skromno. Prakse, o katerih poročajo učitelji po Evropi, so obetavni pristopi, ne preverjeni recepti, in nobena od njih še ni bila evalvirana. Vsak primer obravnavajte kot izhodišče: preizkusite ga, prilagodite svojemu razredu in ga preverite glede na pravila svoje šole. Kontrolni seznam povzema vprašanja, ki si jih je treba zastaviti, preden UI vstopi v vašo učno uro.

Z vgrajenim sistemom oznak v zgornjem levem kotu lahko iščete po različnih predmetih ter razvrščate po učnih urah in strokovnem izpopolnjevanju.

[![grafik.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-10/scaled-1680-/rqtgrafik.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-10/rqtgrafik.png)

*Slika 1: „Primer sistema oznak“*

# 2.2 Biologija: simulacije Vibe Coding pri pouku

### Dinamika plenilec–plen (model Lotka–Volterra)

Predmet: biologija · Razred: 9. razred (14–15 let) · Trajanje: ena dvojna ura (90 min) · UI: učenje Z UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane"><tbody><tr><td>**Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja**</td><td>**Predmetno specifični učni cilji – raven učenca**</td></tr><tr><td>**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

**AF-FC-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo usmeritve, ki učencem pomagajo razvijati praktične veščine UI, pri čemer naloge prilagajajo predznanju učencev in razpoložljivim orodjem UI.«

</td><td>Ob koncu ure učenci znajo:

- opisati ključne spremenljivke (populacija plena, populacija plenilcev) in parametre (stopnja rasti, stopnja plenjenja, učinkovitost pretvorbe, stopnja umrljivosti) modela Lotka–Volterra;
- oblikovati in preizkusiti hipoteze o dinamiki populacij z interaktivno simulacijo;
- razširiti obstoječo simulacijo z dodatnimi plastmi ekološke kompleksnosti (npr. kapaciteta okolja, druga vrsta, sezonski dejavnik) tako, da za jezikovni model UI napišejo strukturirane pozive (prompte);
- kritično ovrednotiti predpostavke in omejitve modela (narava znanosti), vključno s tem, zakaj lahko uvedba naključnosti ali dodatnega dejavnika model destabilizira.

</td></tr></tbody></table>

> Ključno sporočilo: Učenci ne potrebujejo kodiranja od začetka. Branje in preizkušanje obstoječe simulacije, nato pa uporaba jezikovnega modela (LLM) za dodajanje ene plasti ekološke realnosti naenkrat, zadostuje za pristno razumevanje dinamičnega biološkega modela – in prej ali slej za to, da učenci sami odkrijejo, kje natanko ta model doseže svoje meje.

![09&#95;2.2&#95;Simulacija plenilec–plen&#95;SL.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-10/09-2-2-simulacija-plenilec-plen-sl.png)

Slika 1: »Dinamika plenilec–plen (model Lotka–Volterra)« (slika, ustvarjena z UI, ChatGPT GPT Image 2)

#### Vsebina

Matematični modeli in računalniške simulacije so še posebej dragoceno orodje v ekologiji, saj lahko zelo kompleksne sisteme izrazijo z matematičnimi enačbami. To omogoča izvajanje poskusov in silico ter preizkušanje hipotez na modelu v primerih, ko bi bil resničen poskus predrag, prepočasen, etično sporen ali naravnost nevaren. Manipuliranje z resnično populacijo plenilcev je na primer le redko mogoče. Hkrati pa je vsak model nujno poenostavitev resničnosti in prav v tem so njegove šibkosti: resnični ekosistemi so veliko bolj kompleksni, kot jih lahko kateri koli model v celoti zajame.

Model Lotka–Volterra je klasičen primer takšne poenostavitve, uporabljene za dinamiko plenilec–plen. Sistem predstavi z dvema stanjskima spremenljivkama (velikost populacije plena in plenilcev) ter štirimi parametri (naravna stopnja rasti plena, koeficient stopnje plenjenja, stopnja razmnoževanja plenilcev na zaužiti plen in stopnja umrljivosti plenilcev). Ob svojih idealiziranih predpostavkah model napove trajne, periodične oscilacije, pri katerih spremembe v populaciji plenilcev zaostajajo za spremembami v populaciji plena. To vedenje izhaja iz povratne zanke: ko se populacija plena poveča, imajo plenilci na voljo več hrane, kar omogoči rast populacije plenilcev. Povečano plenjenje nato povzroči upad populacije plena, kar zmanjša vir hrane za plenilce in vodi v upad njihove populacije. Ko je plenilcev manj, si populacija plena lahko opomore, cikel pa se ponovno začne.

Da bi dosegel ta čisti cikel, model temelji na več močnih predpostavkah. Je determinističen (enake začetne vrednosti vedno ustvarijo popolnoma enako krivuljo); je zaprt dvovrstni sistem, ki izključuje vsak abiotski dejavnik (temperatura, padavine, letni čas) in vsak drug biotski dejavnik (rastline, ki so hrana plenu, tretja vrsta, bolezen); poleg tega je rast vsake populacije odvisna izključno od velikosti druge populacije.

Resnične populacije le redko izpolnjujejo te predpostavke. Rojstva, smrti in srečanja so odvisni od naključja, stohastična (naključna) različica istega modela pa se pogosto oddalji od čistega cikla in lahko celo propade (npr. populacija plenilcev izumre) v primerih, ko deterministična različica napove stabilno nihanje. Podobno pogosto zadostuje že dodatek enega samega manjkajočega dejavnika (npr. rast, odvisna od temperature, ali omejitev lastnega vira hrane za plen), da se čisti dvospremenljivkovni cikel poruši. To ni pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba skrivati pred učenci – gre za osrednjo lekcijo o naravi znanosti v tej dejavnosti. Model je lahko resnično uporaben, hkrati pa je namerno ozka približna predstavitev resničnosti, njegova dobra uporaba pa pomeni natančno poznavanje dejavnikov, ki jih izpušča. V glavni dejavnosti te učne ure učenci to odkrijejo sami, ko poskušajo dodati prav takšne dejavnike.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;"><tbody><tr><td style="width:14.0644%;">**Faza**</td><td style="width:7.99648%;">**Čas**</td><td style="width:77.9392%;">**Dejavnost**</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Uvod</td><td style="width:7.99648%;">8 min</td><td style="width:77.9392%;">Učitelj pokaže neoznačen graf resničnih podatkov o razmerju plenilec–plen (npr. ris/zajec); učenci opišejo vzorec in oblikujejo prve hipoteze.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Uvodna razlaga</td><td style="width:7.99648%;">12 min</td><td style="width:77.9392%;">Učitelj s preprostim diagramom predstavi spremenljivke in parametre modela (diferencialne enačbe niso potrebne).</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Raziskovanje</td><td style="width:7.99648%;">15 min</td><td style="width:77.9392%;">Učenci v parih preizkusijo svoje hipoteze na vnaprej pripravljeni HTML-simulaciji in zapišejo svoja opažanja.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Prilagajanje</td><td style="width:7.99648%;">35 min</td><td style="width:77.9392%;">V parih učenci izvedejo 2–3 kroge napoved → poziv → preizkus → diagnoza (vodilna vprašanja spodaj), pri čemer vsakič od LLM zahtevajo, da simulaciji doda še eno plast ekološke realnosti (omejitev vira hrane za plen, drugo vrsto, sezonski/abiotski dejavnik), dokler se čisti dvospremenljivkovni cikel vidno ne poruši.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Refleksija</td><td style="width:7.99648%;">20 min</td><td style="width:77.9392%;">Razprava s celotnim razredom, voditi jo je mogoče z vprašanji, kot so: V katerem krogu je simulacija prenehala ustvarjati čist, ponavljajoč se cikel? Kaj izvirni model namerno izpušča in zakaj? Zaradi česa je koristna poenostavitev in ne zgolj napačna predstavitev?</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: dodajanje plasti kompleksnosti**

Pari v 35 minutah izvedejo toliko krogov, kot dopušča čas (večina jih obvlada dva; tretji je dodatna naloga za tiste, ki končajo prej). Vsak krog sledi istemu štiristopenjskemu ciklu:

1. **Krog 1 – omejitev vira hrane za plen (kapaciteta okolja):**
    - *Napoved:* Preden začnete oblikovati poziv, se vprašajte: kaj pričakujete, da se bo zgodilo s ciklom, če se bo rast plena upočasnila, ko bo populacija velika, namesto da bi rasla neomejeno? Skicirajte pričakovano krivuljo.
    - *Poziv:* UI naročite, naj v simulacijo doda največjo trajnostno populacijo plena in s svojimi besedami razloži, kako je zaradi tega spremenila enačbo rasti.
    - *Preizkus in primerjava:* Zaženite novo simulacijo z enakimi začetnimi vrednostmi kot prej. Primerjajte prejšnjo simulacijo z novo: kako so se spremenile spremenljivke? Zakaj je tako?
    - *Diagnoza:* Katero predpostavko izvirnega modela (neomejena hrana za plen) ste pravkar odstranili? Je ta dejavnik biotski ali abiotski?
2. **Krog 2 – dodajanje novega (biotskega ali abiotskega) dejavnika:**
    - *Napoved:* Če zdaj s plenom za hrano tekmuje tretja vrsta, ga tudi lovi, ali pa je rast plena odvisna od temperature – kaj pričakujete, da se bo zgodilo z izvirnim dvovrstnim ciklom?
    - *Poziv:* Izberite drug dejavnik in napišite poziv, s katerim UI prosite, naj ga doda kot novo spremenljivko, povezano z obstoječimi – natančno določite, kako naj vpliva na populacijo plena ali plenilcev.
    - *Preizkus in primerjava:* Opazujte simulacijo skozi več ciklov. Ali izvirni dvovrstni ritem preživi, se popači ali izgine?
    - *Diagnoza:* Izvirni model je predpostavljal, da je vsaka populacija odvisna zgolj od druge. Ali to še vedno drži po tem krogu? Kateremu resničnemu ekološkemu razmerju ustreza vaš novi dejavnik?
3. **Dodatni krog 3 – uvedba naključnosti:**
    - *Napoved:* Če en parameter (npr. stopnja plenjenja) ni več fiksen, temveč se ob vsakem časovnem koraku naključno izbere znotraj razpona, kaj pričakujete za dolgoročno stabilnost populacij?
    - *Poziv:* UI naročite, naj eno konstantno vrednost parametra nadomesti z naključno vrednostjo in naj beleži, ali katera od populacij doseže vrednost nič.
    - *Preizkus in primerjava:* Simulacijo zaženite večkrat z enakimi nastavitvami. Ali vsakič dobite enak rezultat? Ali katera od populacij kdaj izumre?
    - *Diagnoza:* Zakaj lahko enake »povprečne« vrednosti parametrov tu včasih pripeljejo do izumrtja, medtem ko deterministični model tega nikoli ni napovedal?

**Zaključno vprašanje (za fazo refleksije):** V katerem krogu je simulacija prenehala ustvarjati čist, ponavljajoč se cikel – in kaj vam to pove o tem, koliko resničnih dejavnikov mora izvirni model Lotka–Volterra izpustiti, da ostane rešljiv in enostaven za razlago?

#### Gradiva

- En prenosnik na par učencev, z brskalnikom
- Dostop do klepetalnega vmesnika LLM prek interneta ali lokalno nameščenega modela, če je dostop do interneta v šoli omejen
- Vnaprej pripravljena HTML-simulacija plenilec–plen (ena sama datoteka, drsniki za izbrane parametre)
- Kratka predloga za oblikovanje pozivov / delovni list za kroge »dodajanja plasti kompleksnosti« (napoved → poziv → preizkus → diagnoza)
- Vodilna vprašanja za fazo raziskovanja in refleksijo o naravi znanosti (namen modela v primerjavi z njegovimi omejitvami)

# 2.3 Angleščina kot tuji jezik

### Komunikacijska ustreznost v angleščini

Predmet: angleščina kot tuji jezik · Razred: 9. razred (14–15 let) · Trajanje: ena dvojna ura (90 min) · UI: učenje Z UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane"><tbody><tr><td>**Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja**</td><td>**Predmetno specifični učni cilji – raven učenca**</td></tr><tr><td>**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

**AF-FC-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo usmeritve, ki učencem pomagajo razvijati praktične veščine UI, pri čemer naloge prilagajajo predznanju učencev in razpoložljivim orodjem UI.«

</td><td>Ob koncu ure učenci znajo:

- razlikovati med slovnično pravilno in kontekstualno ustrezno angleščino;
- prepoznati razlike v besedišču, tonu in registru glede na komunikacijsko situacijo;
- oblikovati strukturirane pozive, ki določajo naslovnika, namen, kontekst, jezikovno raven in ton;
- primerjati jezik, ki ga ustvari UI, ter prepoznati neustrezne ali nenaravne formulacije;
- popraviti jezik, ki ga ustvari UI, na podlagi lastne jezikovne presoje;
- preveriti, ali odgovor, ki ga ustvari UI, sledi zahtevam, navedenim v pozivu.

</td></tr></tbody></table>

> Ključno sporočilo: UI lahko ustvari tekočo in slovnično pravilno angleščino, vendar to samodejno ne pomeni, da je jezik naraven ali ustrezen za določeno situacijo. S spreminjanjem naslovnika, namena in konteksta pogovora, ki ga ustvari UI, se učenci naučijo vrednotiti predloge UI in pri končnih odločitvah uporabiti lastno jezikovno znanje.

#### [![ChatGPT Image Sep 1, 2026 at 03&#95;17&#95;43 PM.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/scaled-1680-/chatgpt-image-sep-1-2026-at-03-17-43-pm.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/chatgpt-image-sep-1-2026-at-03-17-43-pm.png)

Slika 1: »Komunikacijska ustreznost v angleščini« (slika, ustvarjena z UI, ChatGPT GPT Image 2)

#### Vsebina

Uspešno sporazumevanje v tujem jeziku zahteva več kot le tvorjenje slovnično pravilnih stavkov. Govorci nenehno prilagajajo besedišče, stavčno zgradbo, vljudnost in ton glede na naslovnika, namen in kontekst sporazumevanja. Isto namero je zato mogoče izraziti na zelo različne načine, odvisno od tega, kdo komu govori. Prošnja, naslovljena na dobrega prijatelja, je lahko kratka in neformalna, medtem ko ista prošnja, naslovljena na učitelja, delodajalca ali neznano osebo, običajno zahteva drugačno besedišče, bolj vljudne strukture in drugačno stopnjo formalnosti. Te razlike so del registra, ki opisuje, kako se jezik spreminja glede na družbeno in komunikacijsko situacijo.

Za učence tujega jezika je register lahko težko prepoznati, saj je stavek lahko slovnično pravilen, a hkrati zveni nenaravno ali neustrezno v določenem kontekstu. Učbeniški primeri pogosto ponujajo jasne razlike med formalnim in neformalnim jezikom, medtem ko je resnično sporazumevanje veliko bolj prilagodljivo. Starost, odnos med govorci, kulturna pričakovanja, medij sporazumevanja in namen sporočanja lahko vsi vplivajo na uporabljeni jezik. Sporočilo, ki zveni naravno v pogovoru med najstniki, na primer lahko zveni preveč neformalno v e-pošti učitelju, medtem ko izraz, primeren za formalno pismo, lahko v vsakdanjem pogovoru zveni nepotrebno oddaljen.

Generativna UI lahko zelo hitro ustvarja in prilagaja dialoge, zato je uporabna za raziskovanje teh razlik. S spreminjanjem posameznih elementov poziva, na primer odnosa med govorci, jezikovne ravni, namena ali stopnje formalnosti, lahko učenci ustvarijo več različic iste komunikacijske situacije in primerjajo, kako se jezik spreminja. Hkrati jezik, ki ga ustvari UI, ni samodejno zanesljiv le zato, ker zveni tekoče. Model lahko ustvari jezik, ki je preveč formalen, ponavljajoč, kulturno neroden, neskladen z zahtevano ravnjo ali ne v celoti usklajen z navodili iz poziva. Generativna UI deluje tudi verjetnostno, kar pomeni, da lahko podobni pozivi ustvarijo različne formulacije.

Ta omejitev je osrednji del dejavnosti in ne nekaj, kar bi bilo treba pred učenci skrivati. UI postane najbolj koristna, ko učenci njen izpis obravnavajo kot jezikovno gradivo za analizo in ne kot odgovor, ki ga je treba sprejeti. V tej učni uri učenci najprej preučijo, kako se register spreminja glede na komunikacijski kontekst, nato pa z jezikovnim modelom (LLM) vsakič spremenijo eno komunikacijsko spremenljivko. Primerjajo nastale dialoge, prepoznajo, katere jezikovne izbire delujejo in katere ne, ter del izpisa popravijo sami. Na ta način učenci vadijo tako komunikacijsko kompetenco v angleščini kot praktično pismenost na področju UI: dajanje jasnih navodil, preverjanje, ali so bila ta navodila upoštevana, ter uporabo lastne jezikovne presoje pri odločanju, ali je končni rezultat ustrezen.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;"><tbody><tr><td style="width:15.0179%;">**Faza**</td><td style="width:8.10815%;">**Čas**</td><td style="width:76.874%;">**Dejavnost**</td></tr><tr><td style="width:15.0179%;">Uvod</td><td style="width:8.10815%;">10 min</td><td style="width:76.874%;">Učitelj pokaže dve kratki sporočili, ki sporočata isto prošnjo, na primer eno, naslovljeno na prijatelja, in drugo, naslovljeno na učitelja. Učenci prepoznajo razlike v besedišču, vljudnosti in tonu ter predlagajo, kdo bi lahko napisal posamezno sporočilo.</td></tr><tr><td style="width:15.0179%;">Uvodna razlaga</td><td style="width:8.10815%;">10 min</td><td style="width:76.874%;">Učitelj predstavi pojme naslovnik, namen, kontekst in register. Učenci skupaj prepoznajo značilnosti formalne in neformalne angleščine ter razpravljajo o tem, zakaj slovnično pravilen jezik ni nujno tudi ustrezen jezik.</td></tr><tr><td style="width:15.0179%;">Raziskovanje</td><td style="width:8.10815%;">15 min</td><td style="width:76.874%;">Učenci v parih preučijo kratek dialog za vsakdanjo situacijo, ki ga je ustvarila UI. Prepoznajo uporabne izraze in označijo vse, kar zveni nenaravno, preveč formalno, preveč neformalno ali neprimerno za njihovo raven angleščine.</td></tr><tr><td style="width:15.0179%;">Prilagajanje</td><td style="width:8.10815%;">35 min</td><td style="width:76.874%;">Učenci izvedejo 2–3 kroge napoved → poziv → primerjava → diagnoza. V vsakem krogu spremenijo en vidik komunikacijskega konteksta in UI prosijo, naj dialog prilagodi.</td></tr><tr><td style="width:15.0179%;">Refleksija</td><td style="width:8.10815%;">20 min</td><td style="width:76.874%;">Učenci primerjajo svoje različice in razpravljajo, katere spremembe so najbolj vplivale na jezik. Prepoznajo, kje je UI dobro sledila navodilom, kje ne, in katere izraze bi sami spremenili.</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: dodajanje plasti kompleksnosti**

Pari v 35-minutni fazi prilagajanja izvedejo toliko krogov, kot dopušča čas. Večina parov naj bi zaključila dva kroga, tretji pa je lahko dodatna naloga:

1. **Krog 1 – sprememba odnosa med govorci:**
    - *Napoved:* Predstavljajte si, da je ista prošnja naslovljena na dobrega prijatelja in na učitelja. Kaj pričakujete, da se bo spremenilo? Pomislite na besedišče, pozdrave, stavčno zgradbo in vljudnost.
    - *Poziv:* UI naročite, naj dialog prepiše za drugačen odnos med govorci.  
        
        Na primer:
        
        > Prepiši ta pogovor med dvema prijateljema kot pogovor med učencem in učiteljem. Ohrani enak pomen, vendar uporabi vljudno, naravno angleščino, primerno za učenca na ravni B1.
    - *Primerjava:* Primerjajte izvirni in novi dialog. Prepoznajte vsaj tri jezikovne spremembe.
    - *Diagnoza:* Ali je UI spremenila le posamezne besede ali tudi stavčno zgradbo, pozdrave, prošnje in zaključne izraze? Katere spremembe so ustrezne? Ali je kaj, kar bi sami spremenili?
2. **Krog 2 – sprememba komunikacijskega namena:**
    
    Učenci zdaj spremenijo, kaj želi doseči eden od govorcev. Na primer:
    
    iskanje informacij → vložitev pritožbe
    
    sprejetje povabila → vljudna odklonitev
    
    prošnja za pomoč → prošnja za dovoljenje
    
    neformalni pogovor → formalna prošnja
    
    
    - *Napoved:* Kateri jezik pričakujete, da se bo spremenil, ko se spremeni namen pogovora?
    - *Poziv:* Ustvarite podrobnejši poziv, ki vključuje: govorca + situacijo + namen + jezikovno raven + ton  
        
        Na primer:
        
        > Ustvari kratek dialog na ravni B1 med stranko in uslužbencem kavarne. Stranka je prejela napačno naročilo in želi težavo rešiti vljudno. Uporabi naravno vsakdanjo angleščino in dialog omeji na osem vrstic.
    - *Primerjava:* Preverite, ali ustvarjeni dialog sledi vsakemu delu navodila.
    - *Diagnoza:* Izberite en izraz, ki dobro deluje, in enega, ki bi ga prepisali. Pojasnite zakaj.
3. **Dodatni krog 3 – dodajanje omejitev in izziv za UI:**
    
    Učenci svoja navodila naredijo bolj natančna.
    
    Na primer:
    
    > Prepiši pogovor za dva 15-letnika. Angleščino ohrani na ravni B1. Naj bo prijazna in naravna, vendar se izogibaj slengu. Ohrani enak komunikacijski namen.
    
    
    - *Napoved:* Kateri deli prejšnjega dialoga se bodo po vašem mnenju spremenili?
    - *Poziv:* UI naročite, naj ustvari popravljeno različico.
    - *Primerjava:* Preverite odgovor glede na vsako zahtevo v pozivu.
    - *Diagnoza:* Katerim navodilom je UI uspešno sledila? Katera je prezrla ali razumela drugače?

**Zaključno vprašanje (za fazo refleksije):** V kateri točki je sprememba komunikacijske situacije zahtevala več kot le zamenjavo nekaj besed, in kaj vam to pove o učinkovitem sporazumevanju v drugem jeziku?

**Nadaljujte z:** Če je dialog, ki ga ustvari UI, slovnično pravilen, kako se lahko odločite, ali je dejansko ustrezen in naraven za to konkretno situacijo?

#### Gradiva

- En prenosnik ali tablica na par učencev, z brskalnikom
- Dostop do odobrenega klepetalnega vmesnika LLM prek interneta ali lokalno nameščenega modela, če je dostop do interneta v šoli omejen
- En kratek začetni dialog na približno ravni B1
- Kratka predloga za oblikovanje pozivov / delovni list za kroge prilagajanja (napoved → poziv → primerjava → diagnoza)
- Kontrolni seznam za jezikovno vrednotenje, ki zajema pomen, slovnico, besedišče, register, naravnost in izpolnjevanje navodil
- Vnaprej pripravljeni primeri formalnega in neformalnega sporazumevanja učitelja
- Kratke smernice za uporabo UI, ki učence opozarjajo, naj ne vnašajo osebnih podatkov in naj jezik, ki ga ustvari UI, obravnavajo kot gradivo za analizo in izboljšavo, ne kot ključ z rešitvami

# 2.4 Družba: UI, mediji in resničnost

### Ali lahko verjamemo vsemu, kar vidimo?

Predmet: družba · Razred: 5. razred (10–11 let) · Trajanje: ena dvojna ura (90 min) · UI: poučevanje O UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane"><tbody><tr><td>**Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja**</td><td>**Predmetno specifični učni cilji – raven učenca**</td></tr><tr><td>**EI-FC-2a**

*(Etika UI × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo učne dejavnosti, ki razvijajo etično presojanje učencev o UI, utemeljeno z metodološkimi izbirami.«

</td><td>Ob koncu ure učenci znajo:

- na preprost način razložiti, kaj generativna UI zmore z besedilom in slikami;
- razlikovati med informacijo, mnenjem in umetno ustvarjeno vsebino;
- prepoznati znake, zaradi katerih se slika, besedilo ali trditev zdi sumljiva ali nezanesljiva;
- pojasniti, zakaj odgovor ali slika, ki ju ustvari UI, nista samodejno resnična;
- prepoznati načine preverjanja informacij, preden jih sprejmemo ali delimo naprej;
- razpravljati o tem, kako UI lahko vpliva na komunikacijo, medije in vsakdanje življenje ljudi;
- utemeljiti lastno mnenje o odgovorni uporabi vsebin, ustvarjenih z UI.

</td></tr></tbody></table>

> Ključno sporočilo: UI lahko ustvari prepričljivo besedilo in slike, vendar prepričljivo ne pomeni resnično. Preden nečemu verjamemo ali to delimo naprej, se moramo vprašati, od kod izvira, kateri dokazi to podpirajo in ali lahko to preverimo še kje drugje.

#### Vsebina

Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši del vsakdanje komunikacije. Sistemi UI lahko ustvarijo besedila, slike in druge oblike vsebin, ki so lahko videti, kot da jih je ustvaril človek. To odpira nove možnosti, hkrati pa prinaša nove izzive za to, kako ljudje razumejo in vrednotijo informacije. Za učence te starosti ni najpomembnejše vprašanje, kako UI tehnično deluje, temveč kako lahko vsebine, ustvarjene z UI, vplivajo na ljudi in družbo.

Učna ura UI predstavi skozi znano družbeno situacijo: informacijo, s katero se srečamo v vsakdanjem življenju. Učitelj predstavi primere besedil in slik ter učence prosi, naj se odločijo, ali je vsebina resnična, obdelana ali ustvarjena z UI. Poudarek ni na tem, da bi se učenci naučili popolno prepoznati UI. Pravzaprav je eden od osrednjih sklepov učne ure ravno to, da zgolj videz ni zanesljiv način ugotavljanja, ali je nekaj resnično.

Učenci se namesto tega naučijo preprostega postopka preverjanja:  
**USTAVI SE → VPRAŠAJ SE → PREVERI → PRIMERJAJ → ODLOČI SE**

Dejavnost se navezuje na poudarek učnega načrta za družbo na razvijanju kritičnega mišljenja, analizi dokazov, oblikovanju in izražanju mnenj ter raziskovanju družbenega okolja. Učni načrt med predlaganimi družbenimi temami za 5. razred izrecno vključuje vlogo in vpliv medijev. Učni načrt učitelje tudi izrecno spodbuja k razvijanju racionalnega in kritičnega mišljenja z zastavljanjem vprašanj, ki zahtevajo sklepanje, raziskovanjem dokazov, analizo podatkov, ki podpirajo ali izpodbijajo sklepe, ter upoštevanjem različnih razlag.

Pomembno je, da učenci med uro ne komunicirajo neposredno s sistemom UI. Orodje UI upravlja učitelj, ki razredu predstavi izbrane izpise. Vloga učencev je opazovati, spraševati, primerjati in vrednotiti vsebino.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;"><tbody><tr><td style="width:14.4219%;">**Faza**</td><td style="width:8.94305%;">**Čas**</td><td style="width:76.635%;">**Dejavnost**</td></tr><tr><td style="width:14.4219%;">Uvod</td><td style="width:8.94305%;">10 min</td><td style="width:76.635%;">Učitelj pokaže dve ali tri slike ali kratka besedila, povezana z znano situacijo. Učenci se posamično odločijo: Je to resnično? Kako veste?</td></tr><tr><td style="width:14.4219%;">Uvodna razlaga</td><td style="width:8.94305%;">15 min</td><td style="width:76.635%;">Učitelj UI predstavi v starosti primernem jeziku: kaj generativna UI zmore in zakaj je lahko vsebina, ustvarjena z UI, videti prepričljiva.</td></tr><tr><td style="width:14.4219%;">Predstavitev</td><td style="width:8.94305%;">15 min</td><td style="width:76.635%;">Učitelj v živo uporabi orodje UI, da na podlagi preprostega poziva ustvari sliko ali kratko besedilo. Učenci opazujejo, kako hitro je mogoče ustvariti vsebino, in razpravljajo o tem, kaj UI dejansko ustvari.</td></tr><tr><td style="width:14.4219%;">Raziskovanje</td><td style="width:8.94305%;">30 min</td><td style="width:76.635%;">Skupine dobijo več primerov informacij/vsebin. S kontrolnim seznamom za preverjanje se odločijo, čemu bi zaupale, kaj bi vprašale in kaj bi še dodatno preverile.</td></tr><tr><td style="width:14.4219%;">Refleksija</td><td style="width:8.94305%;">20 min</td><td style="width:76.635%;">Razprava s celotnim razredom: Ali lahko zaupamo sliki samo zato, ker je videti resnična? Kaj pa besedilu? Kdo je odgovoren, če ustvarimo ali širimo napačno informacijo?</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja:**

Učenci skupaj z učiteljem obravnavajo naslednje situacije. UI upravlja izključno učitelj.

**1. Krog 1 – USTAVI SE: ne verjemi takoj**

Učitelj učencem pokaže sliko znane situacije, ustvarjeno z UI – na primer navidezno realistično fotografijo nenavadnega dogodka v Sloveniji.

Preden karkoli razkrijete, učenci odgovorijo:

- Ali je ta slika videti resnična?
- Zakaj tako mislite?
- Katere podrobnosti jo naredijo verjetno?
- Je kaj, kar je videti nenavadno?

Učitelj razkrije, da je bila slika ustvarjena z UI, in na kratko razloži, kako lahko generativna UI ustvari slike, ki so videti resnične.

- Zaradi česa smo verjeli, da je slika resnična?
- Smo iskali dokaze ali smo preprosto zaupali temu, kar smo videli?
- Bi lahko nekdo tako sliko uporabil, da bi zavedel druge ljudi?

**Diagnoza:** Učenci prepoznajo razliko med »To je videti resnično« in »Imam dokaz, da je to resnično«.

**Ključna misel:** Realističen videz ni dokaz, da je nekaj resnično.

---

**2. Krog 2 – VPRAŠAJ SE: kdo je to ustvaril in zakaj?**

Učitelj predstavi kratko novičarsko besedilo, ustvarjeno z UI. Učitelj na primer od sistema UI zahteva, naj napiše kratek članek o namišljenem dogodku na slovenski šoli.

Učenci ne komunicirajo neposredno z UI. Namesto tega analizirajo izpis.

- Kdo je to napisal ali ustvaril?
- Od kod naj bi informacija prihajala?
- Ali besedilo navaja vir?
- Ali ponuja dokaze?
- Ali lahko informacijo preverimo?
- Zakaj bi nekdo želel objaviti takšno informacijo?
- Ali besedilo zveni prepričano, čeprav ne vemo, ali je resnično?

Učenci odkrijejo, da lahko besedilo zveni samozavestno, informativno in prepričljivo, čeprav mu manjka zanesljiv vir ali dokaz.

**Ključna misel:** Samozavestno zveneč odgovor ni nujno pravilen odgovor.

---

**3. Krog 3 – PREVERI IN PRIMERJAJ: preverimo to**

Učitelj predstavi izmišljeno trditev: »V Sloveniji je bilo uvedeno novo pravilo: učenci ob sobotah ne smejo več uporabljati mobilnih telefonov.«

Trditev je namerno preprosta in dovolj verjetna, da učence spodbudi k razmisleku, kako bi jo preverili.

Od učencev se ne zahteva zgolj odgovor »resnično« ali »neresnično«. Namesto tega morajo zasnovati strategijo preverjanja.

- Kje bi preverili to informacijo?
- Koga bi lahko vprašali?
- Bi zaupali objavi na družbenih omrežjih?
- Bi preverili samo en vir ali več virov?
- Kaj bi šteli za dober dokaz?
- Kateremu viru bi bolj zaupali?
- Kaj bi vas prepričalo, da spremenite mnenje?

Učitelj nato pokaže, kako bi trditev lahko preverili z uporabo različnih vrst virov.

Učenci spoznajo, da je preverjanje informacij proces in ne zgolj odločitev o tem, ali se nekaj »zdi resnično«.

---

**4. Dodatni krog – UI proti človeku**

Učitelj vpraša sistem UI: »Zakaj je pomembno ohranjati kulturno dediščino?« UI ustvari kratek odgovor.

Učenci nato samostojno, brez UI, oblikujejo svoj odgovor.

Razred primerja oba odgovora.

- Kaj je UI dobro odgovorila?
- Kaj manjka?
- Ali UI podaja informacijo, mnenje ali oboje?
- Ali UI pozna naše lokalno okolje tako dobro kot mi?
- Kateri odgovor bi bil bolj uporaben pri predstavitvi naše lokalne kulturne dediščine?
- Ali lahko odgovor UI nadomesti naše lastno razmišljanje?

To se povezuje s poudarkom učnega načrta na kulturni dediščini, razumevanju preteklosti in sedanjosti pri učencih ter njihovi zmožnosti razlage in utemeljevanja lastnih stališč.

#### Zaključna dejavnost: oblikovanje razrednega pravila

Ob koncu ure učitelj in učenci skupaj ustvarijo preprost razredni plakat:

**5 VPRAŠANJ, PREDEN DELIMO NAPREJ**

- **USTAVI SE** – Ali moram temu takoj verjeti?
- **VPRAŠAJ SE** – Kdo je to ustvaril ali objavil?
- **PREVERI** – Kje lahko preverim informacijo?
- **PRIMERJAJ** – Ali drugi zanesljivi viri pravijo enako?
- **ODLOČI SE** – Imam dovolj dokazov, da temu verjamem ali to delim naprej?

Plakat postane glavni praktični izdelek te učne ure.

**Zaključno vprašanje:** Če lahko računalnik ustvari sliko ali besedilo, ki je videti popolnoma resnično, kaj moramo storiti, preden temu verjamemo ali to delimo z drugimi ljudmi?

#### Gradiva

- En računalnik in projektor za učitelja;
- dostop do orodja LLM/UI, ki ga upravlja učitelj;
- 2–3 vnaprej pripravljene slike in besedila, ustvarjena z UI;
- več primerov resničnih in izmišljenih informacij;
- delovni list USTAVI SE → VPRAŠAJ SE → PREVERI → PRIMERJAJ → ODLOČI SE;
- različni viri, ki jih učenci lahko uporabijo za preverjanje;
- tabla ali plakat za oblikovanje razrednega pravila »5 vprašanj, preden delimo naprej«.

---

#### Vloga učitelja in vloga učencev

Osrednje oblikovalsko načelo te učne ure je, da uporabo UI vodi učitelj.

<table id="bkmrk-u%C4%8Ditelj-u%C4%8Denci-uprav"><tbody><tr><td>**Učitelj**</td><td>**Učenci**</td></tr><tr><td>Upravlja orodje UI.</td><td>Opazujejo izpis UI.</td></tr><tr><td>Ustvarja izbrane primere.</td><td>Postavljajo vprašanja o vsebini.</td></tr><tr><td>Prikaže, kako UI ustvarja besedilo/slike.</td><td>Prepoznavajo razloge za zaupanje ali dvom v informacijo.</td></tr><tr><td>Zagotavlja primere in nasprotne primere.</td><td>Primerjajo različne vire.</td></tr><tr><td>Modelira strategije preverjanja.</td><td>Razvijajo lastno strategijo preverjanja.</td></tr><tr><td>Vodi razpravo.</td><td>Razlagajo in utemeljujejo svoje sklepe.</td></tr><tr><td>Naredi omejitve UI vidne.</td><td>Razmišljajo o odgovornem deljenju informacij.</td></tr></tbody></table>

Učenci se torej učijo o zmožnostih, omejitvah in družbenih posledicah UI, ne da bi za to potrebovali lasten dostop do sistema UI.

# 2.5 Medpredmetno: Načrtovanje učnih ur s pomočjo UI

### Načrtovanje pouka s pomočjo UI

Predmet: strokovni razvoj učiteljev · Ciljna skupina: učitelji · Trajanje: ena delavnica (90 min) · UI: poučevanje Z UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane"><tbody><tr><td>**Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja**</td><td>**Predmetno specifični učni cilji – raven učenca**</td></tr><tr><td>**AF-DR-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Digitalni viri, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo strategije oblikovanja pozivov, ponavljanja in izpopolnjevanja za pridobitev uporabnih virov, ustvarjenih z UI.«

**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

</td><td>Ob koncu delavnice udeleženci znajo:

- oblikovati strukturiran poziv za ustvarjanje učne dejavnosti na svojem predmetnem področju;
- ovrednotiti dejavnost, ki jo ustvari UI, glede na pedagoško relevantnost, točnost in ustreznost za ciljno skupino;
- prepoznati elemente gradiva, ustvarjenega z UI, ki zahtevajo človeško preverjanje ali prilagoditev;
- izboljšati začetni izpis UI s pomočjo oblikovanja pozivov, ponavljanja in ročnega popravljanja;
- vključiti UI v učno uro ob ohranjanju jasne pedagoške vloge učitelja in učenca.

</td></tr></tbody></table>

> Ključno sporočilo: Generativna UI lahko pospeši pripravo učne ure, vendar uporabna učna dejavnost redko nastane iz enega samega poziva. Učinkovito načrtovanje pouka s podporo UI je iterativen proces, v katerem učitelj opredeli pedagoški cilj, ustvari zamisli, ovrednoti izpis, ga izpopolni in sprejme končne strokovne odločitve.

[![ChatGPT Image Sep 1, 2026 at 04&#95;27&#95;24 PM.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/scaled-1680-/chatgpt-image-sep-1-2026-at-04-27-24-pm.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/chatgpt-image-sep-1-2026-at-04-27-24-pm.png)

Slika 1: »Načrtovanje pouka s pomočjo UI« (slika, ustvarjena z UI, ChatGPT GPT Image 2)

#### Vsebina

Generativna UI lahko učiteljem pomaga pri številnih nalogah, povezanih s pripravo pouka, vključno z ustvarjanjem zamisli za dejavnosti, prilagajanjem gradiv različnim skupinam učencev, pripravo primerov in vprašanj ali predlaganjem alternativnih načinov razlage teme. Latvijska študija primera Datorium prikazuje ta praktični pristop k razvoju kompetenc učiteljev na področju UI: učitelji se najprej seznanijo z UI in njeno uporabo v izobraževanju, nato pa preidejo k praktičnemu eksperimentiranju, načrtovanju pouka, ocenjevanju in razvoju diferenciranih gradiv. Uporabi v razredu sledita refleksija in povratna informacija, zaradi česar uporaba UI postane del iterativnega procesa strokovnega učenja in ne enkratna tehnična vaja.

Uporabnost generativne UI za načrtovanje pouka je močno odvisna od informacij in omejitev, ki jih poda učitelj. Zahteva, kot je »Ustvari učno uro o podnebnih spremembah«, prepusti večino pedagoških odločitev sistemu UI. Bolj strukturiran poziv lahko določi predmet, starost učencev, predznanje, učni cilj, trajanje, učno metodo, razpoložljiva sredstva in pričakovan izdelek učencev. Dodajanje teh elementov ne zagotavlja dobre učne ure, vendar učitelju daje večji nadzor nad tem, kaj UI ustvari, in olajša vrednotenje nastalega gradiva glede na predvideni učni cilj.

Tudi podroben poziv lahko ustvari gradivo, ki je vsebinsko netočno, pedagoško šibko, nerealno glede na razpoložljiv čas pouka ali neprimerno za določeno skupino učencev. UI lahko predlaga dejavnosti, ne da bi upoštevala dinamiko razreda, predpostavi vire, ki niso na voljo, ustvari naloge, ki dejansko ne merijo navedenega učnega cilja, ali ponudi vsebino, ki deluje prepričljivo, a zahteva vsebinsko preverjanje. Zato je treba izobraževalno gradivo, ustvarjeno z UI, obravnavati kot osnutek in ne kot dokončan učni pripomoček.

Osrednji učni proces v tej dejavnosti torej ni zgolj učenje, kako napisati »dober poziv«. Učitelji delajo skozi ponavljajoč se cikel opredelitev → poziv → vrednotenje → izpopolnitev → preverjanje. Začnejo z resničnim učnim ciljem iz lastnega pedagoškega konteksta, uporabijo UI za predlog dejavnosti, rezultat ovrednotijo glede na pedagoška merila, po potrebi izpopolnijo poziv in na koncu naredijo lastne spremembe, preden je dejavnost pripravljena za uporabo v razredu. To odraža poudarek študije primera Datorium na praktičnem eksperimentiranju, sooblikovanju, uporabi v razredu in refleksiji, hkrati pa ohranja pedagoško odgovornost in potrjevanje pri učitelju.

#### Potek delavnice

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;"><tbody><tr><td style="width:14.5411%;">**Faza**</td><td style="width:8.22578%;">**Čas**</td><td style="width:77.2331%;">**Dejavnost**</td></tr><tr><td style="width:14.5411%;">Uvod</td><td style="width:8.22578%;">10 min</td><td style="width:77.2331%;">Udeleženci opredelijo eno nalogo pri pripravi pouka, pri kateri bi UI lahko bila koristna. Voditelj predstavi UI kot pomočnico/sooblikovalko in ne kot samostojno oblikovalko pouka.</td></tr><tr><td style="width:14.5411%;">Uvodna razlaga</td><td style="width:8.22578%;">15 min</td><td style="width:77.2331%;">Udeleženci primerjajo preprost poziv s strukturiranim izobraževalnim pozivom in preučijo, kako dodaten kontekst spremeni ustvarjeno učno dejavnost.</td></tr><tr><td style="width:14.5411%;">Raziskovanje</td><td style="width:8.22578%;">15 min</td><td style="width:77.2331%;">Vsak udeleženec izbere resničen učni cilj s svojega predmetnega področja in od LLM zahteva kratko dejavnost za razred, ki ta cilj naslavlja.</td></tr><tr><td style="width:14.5411%;">Prilagajanje</td><td style="width:8.22578%;">35 min</td><td style="width:77.2331%;">Udeleženci izvedejo dva ali tri kroge poziv → vrednotenje → izpopolnitev → preverjanje, pri čemer postopoma dodajajo pedagoške omejitve in preverjajo nastalo dejavnost.</td></tr><tr><td style="width:14.5411%;">Refleksija</td><td style="width:8.22578%;">25 min</td><td style="width:77.2331%;">Udeleženci primerjajo svoj prvotni izpis UI s končno različico, pripravljeno za razred, in prepoznajo, katere izboljšave izhajajo iz oblikovanja pozivov in katere so zahtevale njihovo lastno strokovno presojo.</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: od izpisa UI do dejavnosti, pripravljene za razred**

1. **Krog 1 – opredelitev pedagoškega namena:**
    
    Preden oblikujete poziv za UI, opredelite:
    
    
    - Kdo so učenci?
    - Kaj naj bi znali ali zmogli narediti?
    - Kakšno predznanje imajo?
    - Koliko časa je na voljo?
    - Kaj naj učenci dejansko počnejo med dejavnostjo?
    
    Ustvarite začetno dejavnost in jo primerjajte s predvidenim učnim ciljem.
    
    
    - *Diagnoza:* Ali dejavnost učencem dejansko pomaga doseči cilj ali se le nanaša na isto temo?
2. **Krog 2 – dodajanje razrednih omejitev:**
    
    Izpopolnite poziv tako, da dodate realistične pogoje, kot so velikost razreda, razpoložljiva gradiva, trajanje ure, raven učencev, učna metoda ali zahteve glede dostopnosti.
    
    Ustvarite popravljeno dejavnost in jo primerjajte s prvo različico.
    
    *Primerjava:* Preverite, ali ustvarjena učna dejavnost izpolnjuje vse zahteve iz navodila.
    
    
    - *Diagnoza:* Katere spremembe so izboljšale dejavnost? Katerih razrednih pogojev UI še vedno ni upoštevala?
3. **Dodatni krog 3 – preverjanje in ponovni prevzem nadzora:**
    
    Ovrednotite končno dejavnost, ki jo je ustvarila UI, glede na:
    
    
    - vsebinsko točnost;
    - skladnost z učnim ciljem;
    - ustreznost za skupino učencev;
    - realen časovni okvir;
    - jasnost navodil;
    - dostopnost in vključenost;
    - vlogo učitelja in učenca.
    
    Udeleženci nato naredijo vsaj eno ročno spremembo, ne da bi za popravek prosili UI.
    
    Končna primerjava torej ni *»Kateri poziv je ustvaril najboljši odgovor UI?«*, temveč *»Kaj je moral učitelj prispevati, da je iz zamisli, ustvarjene z UI, oblikoval uporabno učno dejavnost?«*

**Zaključno vprašanje (za fazo refleksije):** V kateri točki je dejavnost, ustvarjena z UI, zahtevala več kot le izboljšanje poziva, in kaj vam to pove o vlogi učitelja pri načrtovanju pouka s podporo UI?

**Nadaljujte z:** Če se učna dejavnost, ki jo je ustvarila UI, zdi popolna in dobro strukturirana, kako se lahko odločite, ali je dejansko pedagoško ustrezna in pripravljena za uporabo z učenci?

#### Gradiva

- En prenosnik ali tablica na udeleženca, z brskalnikom
- Dostop do odobrenega klepetalnega vmesnika LLM ali lokalno nameščenega modela
- En resničen učni cilj ali tema učne ure iz pedagoškega konteksta vsakega udeleženca
- Predloga za strukturirano oblikovanje izobraževalnih pozivov
- Kratek delovni list za cikel opredelitev → poziv → vrednotenje → izpopolnitev → preverjanje
- Kontrolni seznam za vrednotenje, ki zajema pedagoško relevantnost, točnost, ustreznost za učence, izvedljivost in skladnost z učnimi cilji
- Primer preprostega poziva in bolj strukturiranega izobraževalnega poziva

# 2.6 Zgodovina: rekonstrukcija preteklosti

### En dan v srednjeveški Rigi: kaj nam viri resnično lahko povedo?

Predmet: zgodovina · Ciljna skupina: 7. razred (13–14 let) · Trajanje: ena dvojna ura · UI: učenje Z UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane"><tbody><tr><td>**Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja**</td><td>**Predmetno specifični učni cilji – raven učenca**</td></tr><tr><td>**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

**AF-FC-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo usmeritve, ki učencem pomagajo razvijati praktične veščine UI, pri čemer naloge prilagajajo predznanju učencev in razpoložljivim orodjem UI.«

</td><td>Ob koncu ure učenci znajo:

- pridobiti informacije o srednjeveškem mestnem življenju iz pisnih, vizualnih in arheoloških virov;
- razlikovati med dokazom, razumnim sklepom in ugibanjem;
- pojasniti vidike trgovine, obrti in vsakdanjega življenja v srednjeveški Rigi;
- povezati dokaze iz več virov v zgodovinsko rekonstrukcijo;
- oblikovati pozive, ki od UI zahtevajo, da izhaja iz predloženih zgodovinskih dokazov;
- analizirati informacije, da razumejo pomen zanesljivih virov.

</td></tr></tbody></table>

> Ključno sporočilo: Kar je prikazano, ni nujno tisto, kar se je zgodilo. Zgodovinske rekonstrukcije združujejo dokaze, razumne sklepe in ugibanje. Razumeti preteklost pomeni prepoznati razliko med tem, kar vemo iz virov, tem, kar lahko razumno sklepamo, in tem, kar si je nekdo izmislil, da bi zapolnil vrzeli in povedal boljšo zgodbo.

[![ChatGPT Image Sep 2, 2026 at 01&#95;30&#95;35 PM.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/scaled-1680-/chatgpt-image-sep-2-2026-at-01-30-35-pm.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/chatgpt-image-sep-2-2026-at-01-30-35-pm.png)

Slika 1: »En dan v srednjeveški Rigi: kaj nam viri resnično lahko povedo?« (slika, ustvarjena z UI, ChatGPT GPT Image 2)

#### Vsebina

Zgodovinarji ne morejo neposredno opazovati vsakdanjega življenja v srednjem veku. Namesto tega ga rekonstruirajo iz sledi, ki so jih pustili ljudje: pisnih dokumentov, stavb, predmetov, podob, arheoloških najdb in drugih dokazov. Različni viri odgovarjajo na različna vprašanja. Trgovinski zapis lahko razkrije, katero blago je prihajalo v mesto, medtem ko nam arheološki predmet lahko pove nekaj o tem, kaj so ljudje imeli ali uporabljali. Noben posamezen vir ne more sam obnoviti celotnega dneva v nekogaršnjem življenju.

Srednjeveška Riga je uporaben študijski primer. Riga se je hitro razvijala po začetku 13. stoletja in postala pomembno središče, ki je povezovalo trgovino med zahodno Evropo, Livonijo in deželami dlje na vzhodu. Do poznega 13. stoletja je postala pomembno hanzeatsko trgovsko mesto. Trgovina in obrt sta podpirali rast trgovskih in obrtniških organizacij, kot so bili cehi.

Sodobni mediji lahko preteklost prikažejo veliko bolj popolno, kot to dejansko dopuščajo ohranjeni dokazi. Zgodovinske vsebine, ustvarjene z UI, kot je Chloe VS History, na primer prikazujejo živahne prizore »potovanja skozi čas«, v katerih se zdi, da gledalci obiščejo zgodovinska prizorišča, kot je London med veliko kugo. Oblačila, ulice, stavbe, ljudje in vsakdanje dejavnosti so predstavljeni, kot da bi jih neposredno opazovali. Vendar so ti prizori rekonstrukcije: nekateri podatki lahko temeljijo na zgodovinskih dokazih, nekateri so lahko razumni sklepi, drugi pa so lahko ugibanje ali netočni.

Enaka težava se pojavi tudi v zgodovinskih filmih. Film Vitez iz mesta (A Knight's Tale) ustvari prepoznavno srednjeveški svet z oklepi, turnirji, oblačili, arhitekturo in družbenimi vlogami, hkrati pa namerno vnaša sodobno glasbo, jezik in vedenje. Zato je koristen opomnik, da lahko nekaj deluje prepričljivo zgodovinsko, ne da bi predstavljalo natanko to, kar se je zgodilo.

Generativna UI deluje podobno. Fragmente zgodovinskih dokazov lahko poveže v skladno rekonstrukcijo dneva v srednjeveški Rigi, vendar lahko vrzeli zapolni tudi s podrobnostmi, ki jih v virih nikoli ni bilo. Nekateri dodatki so lahko zgodovinsko verjetni, drugi pa lahko pripadajo drugi regiji, stoletju ali družbeni skupini.

Učenci morajo zato razlikovati med tremi stopnjami gotovosti:  
Dokaz – kar zgodovinski viri neposredno podpirajo.  
Sklep – kar je mogoče razumno sklepati iz tega dokaza.  
Ugibanje – kar si je nekdo izmislil, da bi zapolnil vrzeli.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;"><tbody><tr><td style="width:14.0644%;">**Faza**</td><td style="width:7.75172%;">**Čas**</td><td style="width:78.1839%;">**Dejavnost**</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Uvodni motiv</td><td style="width:7.75172%;">10 min</td><td style="width:78.1839%;">Ogled videa Chloe VS History o srednjem veku, ustvarjenega z UI. Učenci prepoznajo, kaj naredi video verodostojen, in se vprašajo, katere podrobnosti dejansko podpirajo dokazi.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Uvodna razlaga</td><td style="width:7.75172%;">10 min</td><td style="width:78.1839%;">Predstavitev pojmov dokaz – sklep – ugibanje in vaja razlikovanja med njimi.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Raziskovanje</td><td style="width:7.75172%;">15 min</td><td style="width:78.1839%;">Učenci brez UI analizirajo vire o srednjeveški Rigi in ugotovijo, kaj je resnično mogoče vedeti.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Prilagajanje 1</td><td style="width:7.75172%;">20 min</td><td style="width:78.1839%;">UI iz omejenih dokazov rekonstruira dan v srednjeveški Rigi. Učenci prepoznajo, kje je zapolnila vrzeli.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Prilagajanje 2</td><td style="width:7.75172%;">20 min</td><td style="width:78.1839%;">Dodajo se dodatni viri in strožje oblikovanje pozivov. Učenci primerjajo obe rekonstrukciji.</td></tr><tr><td style="width:14.0644%;">Refleksija</td><td style="width:7.75172%;">25 min</td><td style="width:78.1839%;">Učenci enak okvir kritičnega mišljenja prenesejo na srednjeveški zgodovinski film.</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: od izpisa UI do dejavnosti, pripravljene za razred**

- **Uvodni motiv – Predvajajte približno 30–60 sekund videa Chloe VS History ([TikTok](https://www.tiktok.com/@chloe.tiktok33/video/7613244697523408150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7668702239284266518)/[YouTube](https://www.youtube.com/shorts/oQu-Acwyayc)), obiska Londona med veliko kugo leta 1348, ustvarjenega z UI:**
    - *Razpravljalno vprašanje:* »Zaradi česa je videti kot pristen obisk srednjeveškega Londona?«
    - *Uvedite problem:* »Kako pravzaprav vemo, da so ti podatki zgodovinsko točni?« Ključno načelo te učne ure (pomen virov).
    - Zgodovinski dokaz → sklep → ugibanje
- **Uvodna razlaga – arheološki predmet: srednjeveški glavnik:**
    - Podajte trditve o predmetu, ki jih je treba razvrstiti v kategorije – dokaz, sklep, ugibanje. Primer:  
        Kostni glavnik je bil odkrit v srednjeveški Rigi – dokaz  
        Nekateri prebivalci Rige so uporabljali glavnike – sklep  
        Lastnik si je vsako jutro počesal lase, preden je odšel na tržnico – ugibanje
- **Raziskovanje – skupinsko delo. Analiza virov:**
    
    4 različni viri o srednjeveški Rigi.
    
    A) Riga kot hanzeatsko trgovsko mesto. Besedilo Muzeja zgodovine Rige in plovbe, »Riga kot del Livonije (13.–16. stoletje)«
    
    B) Arheološki dokazi hanzeatske trgovine. Slike Muzeja zgodovine Rige in plovbe, »Arheološki dokazi hanzeatske trgovine v Rigi«
    
    C) Seznam uvoza in izvoza iz Rige. Trgovinski podatki Muzeja zgodovine Rige in plovbe, »Arheološki dokazi hanzeatske trgovine v Rigi«
    
    D) Rižki gradbeni predpisi iz leta 1293, ki so po izbruhu požara omejili gradnjo lesenih hiš.
    
    Učenci za vsak vir izpolnijo delovni list z odgovori na naslednje vprašanje: Kaj vemo? Kaj lahko razumno sklepamo? Česa še ne vemo?
- **UI zapolni manjkajoče vrzeli:**
    
    Poziv, ki ga uporabijo učenci: Samo na podlagi virov A in B opišite eno jutro v srednjeveški Rigi z vidika mladega meščana. Napišite približno 150 besed. Prizor naj bo živ, vendar ne vnašajte informacij, ki jih iz virov ni mogoče razumno sklepati.
    
    Učenci označijo odgovor UI:
    
    
    - Dokaz
    - Razumen sklep
    - Nepodprto / ugibanje
- **UI svoje delo popravi z uporabo več dokazov:**
    
    *Izboljšan poziv:* Popravite rekonstrukcijo z uporabo virov A–D. Za vsako pomembno zgodovinsko podrobnost navedite njen vir, na primer \[Vir B\]. Če nekaj ni neposredno navedeno, a je razumno sklepano iz virov, zapišite \[Sklep\]. Odstranite podrobnosti, ki jih ni mogoče podpreti ali razumno sklepati.
    
    *Primerjava:* Različica 1 → Različica 2
    
    Poiščite:
    
    
    - eno podrobnost, ki je postala natančnejša;
    - eno podrobnost, ki jo je UI odstranila;
    - eno novo podrobnost, podprto z dokazi;
    - eno podrobnost, ki še vedno zahteva preverjanje.
- **Refleksija / prenos znanja**
    
    Prikažite kratek, za razred primeren prizor ali sličico iz filma Vitez iz mesta (A Knight's Tale, 2001).
    
    Razpravljalno vprašanje:
    
    
    - Na podlagi ključnih načel te učne ure: kaj izstopa kot dokaz, kaj kot sklep in kaj kot ugibanje?
    - Če filmski ustvarjalci spremenijo zgodovinske podrobnosti, da bi ustvarili boljšo zgodbo, ali je to nujno napačno?
    
    Zaključna individualna refleksija:
    
    Učenci dopolnijo:
    
    
    1. Nekaj lahko deluje zgodovinsko prepričljivo, kadar …
    2. Preden verjamem nečemu, kar vidim v zgodovinskem filmu, moram …
    3. Zgodovinski film lahko izmisli ali spremeni podrobnosti, vendar …

#### Gradiva

- Projektor / interaktivna tabla z zvočniki.
- Video Chloe VS History o srednjem veku, ustvarjen z UI, za uvodni motiv.
- Slika srednjeveškega kostnega glavnika iz Rige.
- Mini delovni list dokaz–sklep–ugibanje.
- Paket virov o srednjeveški Rigi: besedilo o hanzeatski trgovini, slike arheoloških najdb, seznam uvoza/izvoza, gradbeni predpisi iz leta 1293.
- Delovni list za analizo virov.
- Naprave učencev z dostopom do odobrenega orodja generativne UI.
- Delovna lista za pozive UI in primerjavo za 1. in 2. krog.
- Kratek posnetek ali sličica iz filma Vitez iz mesta (2001) za refleksijo.

# 2.7 Informatika / naravoslovje: UI za resnično šolsko težavo

### Ali nam UI lahko pomaga ločevati odpadke v šoli?

**Predmet:** Informatika/naravoslovje ·  **Ciljna skupina:** 7. razred (13–14 let) ·  **Trajanje:** 1 dvojna ura ·  **UI:** učenje **Z** UI

<table id="bkmrk-ai-competencies-vs-su" style="width:100%;table-layout:auto;height:332.625px;"><tbody><tr style="height:49px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;background-color:rgba(0,151,178,0.15);font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;height:49px;">Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;background-color:rgba(0,151,178,0.15);font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;height:49px;">Predmetno specifični učni cilji – raven učenca</td></tr><tr style="height:283.625px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;height:283.625px;">**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje)*:

»Učitelji razumejo temeljna načela UI in strojnega učenja ter jih znajo prikazati na praktičnih primerih.«

**AF-FC-2b**

*(*Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju (UI), raven 2 – reflektirano izvajanje*)*:

»Učitelji lahko učence vodijo pri eksperimentiranju z orodji UI, preizkušanju njihovih izhodov in kritičnem razmisleku o njihovi zanesljivosti.«

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;height:283.625px;">Ob koncu ure učenci znajo:

- s preprostimi besedami razložiti, kako se model UI uči iz primerov
- naučiti in preizkusiti preprost model za razvrščanje slik
-  prepoznati primere, v katerih model daje napačne rezultate
- razložiti, kako kakovost primerov vpliva na uspešnost UI
- model izboljšati na podlagi preizkušanja; • presoditi, ali bi bila rešitev z UI uporabna in zanesljiva v resnični šolski situaciji.

</td></tr></tbody></table>

> **Ključno sporočilo:** UI lahko pomaga pri resničnih težavah, vendar ne razume samodejno tega, kar vidi. Uči se iz primerov, ki jih zagotovijo ljudje, zato je treba njene rezultate preizkusiti in ovrednotiti.

[![12&#95;2.7&#95;Trajnostna&#95;SL.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-10/12-2-7-trajnostna-sl.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/YTEimage.png)

Slika 1: »Ali nam UI lahko pomaga ločevati odpadke v šoli?« (slika, ustvarjena z UI, ChatGPT GPT Image 2)

#### Vsebina

Ločevanje odpadkov je v številnih šolah vsakodnevno vprašanje. Učenci vsak dan uporabljajo papir, plastenke, embalažo živil in druge materiale, vendar ti predmeti ne pristanejo vedno v pravem zabojniku za recikliranje.

Ta znana situacija ponuja preprost način za raziskovanje delovanja umetne inteligence. Učenci raziščejo, ali bi sistem UI lahko prepoznal predmet in priporočil, v kateri zabojnik za recikliranje sodi.

Med dejavnostjo učenci ustvarijo osnovni **model za razvrščanje slik** s kategorijami, kot so *papir*, *plastika* in *drugi odpadki*. UI predložijo več primerov, model naučijo in ga nato preizkusijo z novimi predmeti.

Dejavnost prikaže pomembno načelo strojnega učenja: **UI se vzorcev nauči iz primerov, ki jih prejme**. Če so primeri preveč podobni, nepopolni ali slabo izbrani, lahko model daje nepričakovane rezultate.

Učenci torej ne ustvarijo le delujočega modela. Namenoma ga preizkusijo s težkimi primeri, raziščejo njegove napake in ga poskusijo izboljšati. Odkrijejo lahko na primer, da je zmečkana plastenka razvrščena drugače kot običajna plastenka ali da na rezultat vpliva ozadje slike.

Učna ura povezuje osnovni pojem UI z resnično šolsko situacijo. Hkrati učence spodbuja h kritičnemu razmišljanju o zanesljivosti in človeški odgovornosti: tudi če sistem UI poda priporočilo, se morajo ljudje še vedno odločiti, ali je rezultat smiseln.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-phase-time-activity-" style="width:100%;table-layout:auto;height:284px;"><tbody><tr style="height:33px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;background-color:rgba(0,151,178,0.15);font-weight:bold;vertical-align:top;width:14.6603%;height:33px;">Faza</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;background-color:rgba(0,151,178,0.15);font-weight:bold;vertical-align:top;width:8.22351%;height:33px;">Čas</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;background-color:rgba(0,151,178,0.15);font-weight:bold;vertical-align:top;width:77.1162%;height:33px;">Dejavnost</td></tr><tr style="height:54px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.6603%;height:54px;">Uvod</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.22351%;height:54px;">10 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:77.1162%;height:54px;">Učitelj pokaže več vsakodnevnih odpadkov in učence vpraša, kam sodijo. Razred razpravlja o tem, ali bi lahko UI enako odločitev sprejela samodejno.</td></tr><tr style="height:39px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.6603%;height:39px;">Uvodna razlaga</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.22351%;height:39px;">10 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:77.1162%;height:39px;">Učitelj predstavi razvrščanje slik in razloži, da se UI uči iz primerov. Izbrano orodje UI na kratko prikaže.</td></tr><tr style="height:51px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.6603%;height:51px;">Raziskovanje</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.22351%;height:51px;">20 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:77.1162%;height:51px;">V manjših skupinah učenci ustvarijo kategorije, kot so papir, plastika in drugi odpadki, pripravijo primere in naučijo svoj prvi model.</td></tr><tr style="height:36px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.6603%;height:36px;">Prilagajanje 1</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.22351%;height:36px;">20 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:77.1162%;height:36px;">Učenci model preizkusijo z novimi predmeti in zapišejo, kje je uspešen in kje se zmoti.</td></tr><tr style="height:33px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.6603%;height:33px;">Prilagajanje 2</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.22351%;height:33px;">20 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:77.1162%;height:33px;">Učenci izboljšajo učne primere, model znova naučijo in nove rezultate primerjajo s prvo različico.</td></tr><tr style="height:38px;"><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.6603%;height:38px;">Refleksija</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.22351%;height:38px;">10 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:77.1162%;height:38px;">Učenci razpravljajo o tem, ali bi bil njihov sistem UI dovolj zanesljiv za resnično uporabo v šoli in kakšne so njegove omejitve.</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: od poskusa z UI do uporabe v resničnem življenju**

- - ##### **Uvod – Ali bi UI lahko odločila, kam sodijo naši odpadki?** 
        
        
        - **Učitelj pokaže več običajnih predmetov, na primer:**
            
            
            - list papirja,
            - plastenko,
            - kartonasto škatlo,
            - lonček jogurta,
            - svinčnik.
            
            Učenci najprej sami odločijo, kam sodi vsak predmet.
            
            **Nato vprašajte:**
            
            
            - Ali bi računalnik lahko enako odločitev sprejel na podlagi slike s kamere?
            - Kako bi vedel, da je nekaj papir ali plastika?
            - Katere informacije bi potreboval?
            - Ali bi se lahko kdaj odločil napačno?
            
            Predstavite izziv:
            
            **Ustvarite model UI, ki lahko učencem pomaga pri odločitvi, kateri zabojnik za recikliranje naj uporabijo.**
    - ##### **Uvodna razlaga – Kako se uči klasifikator UI?**
        
        
        - Učitelj prikaže preprosto orodje za razvrščanje slik.
            
            Ustvariti je mogoče tri kategorije:
            
            **Papir – Plastika – Drugo**
            
            Razložite, da model ne prejme definicije, kot je:
            
            > »Plastika je material, izdelan iz polimerov.«
            
            Namesto tega prejme **primere** in poskuša prepoznati vzorce.
            
            **Vprašajte učence:**
            
            
            - Če UI pokažemo samo plastenke, ali bo razumela vse vrste plastike?
            - Koliko primerov bi morda potrebovala?
            - Ali morajo biti vse fotografije videti enake?
            - Kaj bi se lahko zgodilo, če bi vse predmete iz papirja fotografirali na beli mizi?
            
            **Ključna misel:** Primeri, ki jih zagotovimo, vplivajo na to, česa se UI nauči.
    - ##### **Raziskovanje – izdelava prvega modela**
        
        Učenci delajo v manjših skupinah.
        
        Vsaka skupina zbere ali uporabi pripravljene primere za tri kategorije.
        
        Na primer:
        
        **Papir**
        
        
        - delovni list
        - časopis
        - karton
        - papirnata vrečka
        
        **Plastika**
        
        
        - plastenka
        - plastični lonček
        - embalaža
        
        **Drugo**
        
        
        - svinčnik
        - kovinski predmet
        - embalaža živil druge vrste
        - tekstil
        
        Učenci naučijo svoj prvi model.
        
        Nato preizkusijo več preprostih primerov.
        
        Za vsak preizkus zapišejo:
        
        **Predmet → Pričakovani rezultat → Rezultat UI → Pravilno / Napačno**
        
        Na tej stopnji cilj ni doseči popolne natančnosti. Učenci naj najprej razumejo, kako se sistem obnaša.
    - ##### **Prilagajanje 1 – poskusite doseči, da se UI zmoti**
        
        Učenci sistem zdaj preizkusijo s težjimi primeri.
        
        Na primer:
        
        
        - zmečkana plastenka;
        - barvni papir;
        - karton s plastičnim premazom;
        - predmet z drugega zornega kota;
        - predmet dlje od kamere;
        - isti predmet pred drugim ozadjem.
        
        Vprašajte:
        
        
        - Katere primere je UI prepoznala pravilno?
        - Kje se je zmotila?
        - Kaj je bilo pri teh primerih drugače?
        - Ali se UI morda odziva na barvo ali ozadje namesto na sam predmet?
        - Katere informacije morda manjkajo v učnih primerih?
        
        Učenci prepoznajo eno šibkost svojega modela.

- ##### **Prilagajanje 2 – izboljšanje modela** 
    
    Vsaka skupina naredi eno ali več sprememb.
    
    Na primer:
    
    
    - doda več primerov;
    - uporabi različne vrste papirja ali plastike;
    - predmete fotografira z več zornih kotov;
    - uporabi različna ozadja;
    - uravnoteži število primerov v vsaki kategoriji.
    
    Učenci model znova naučijo in ponovijo nekatere prejšnje preizkuse.
    
    Primerjajo:
    
    **Različica 1 → Različica 2**
    
    Vprašajte:
    
    
    - Ali se je model izboljšal?
    - Katera sprememba je pomagala?
    - Ali so še vedno primeri, ki jih ne more zanesljivo razvrstiti?
    - Ali bi dodajanje več podatkov težavo vedno rešilo?
    - Koliko preizkušanja bi bilo potrebnega, preden bi sistem uporabili v resnici?

- ##### **Refleksija – ali bi to UI res uporabili v šoli?** 
    
    Predstavite hipotetično situacijo:
    
    **Šola želi ob zabojnike za recikliranje namestiti kamero. Učenci predmet pokažejo kameri, UI pa priporoči, kateri zabojnik naj uporabijo.**
    
    Učenci se odločijo, ali bi zamisel priporočili.
    
    Razpravljajte:
    
    
    - Ali bi zaupali sedanjemu modelu?
    - Kaj bi se lahko zgodilo, če bi dal napačen odgovor?
    - Ali bi učenci morali imeti vedno možnost, da njegovo priporočilo prezrejo?
    - Katero dodatno preizkušanje bi bilo potrebno?
    - Ali bi kamera lahko povzročila težave z zasebnostjo?
    - Kje zunaj šole bi bil podoben sistem UI lahko koristen?
    
    Učenci dopolnijo:
    
    
    1. **Naša UI je dobro delovala, ko …**
    2. **Naša UI je imela težave, ko …**
    3. **Preden bi ta sistem uporabili v resničnem življenju, bi morali …**
    
    **Zaključno vprašanje za refleksijo:**  
    Ko sistem UI poda priporočilo, kdo naj odloči, ali je to priporočilo dovolj dobro za uporabo?

#### Gradiva

- - Računalnik ali tablica za vsako skupino
    - Internetna povezava
    - Dostop do preprostega orodja UI za razvrščanje slik
    - Spletna kamera ali kamera naprave
    - Čisti primeri papirja, plastike in drugih vsakodnevnih predmetov
    - Kot druga možnost pripravljene fotografije predmetov
    - Preprost delovni list za zapisovanje rezultatov preizkusov
    - Projektor / interaktivna tabla za učitelja
    - Neobvezna pripravljena preglednica za primerjavo **različice 1** in **različice 2** modela

# 2.8 Matematika: ali stroj res zna računati?

### Prvo srečanje z UI pri pouku matematike na razredni stopnji – razpoznavanje govora s „Recheneule“

**Predmet:** Matematika ·   **Razred:** 2. razred (7–8 let) ·   **Trajanje:** 1 ura (50 min) ·   **UI:** učenje **O** UI

**Primer iz resnične šole:** Ta primer je zasnovan po dokumentirani praksi šole **Volksschule Hagenberg im Mühlkreis** (Zgornja Avstrija), uradne KI-Pilotschule (pilotne šole za UI) avstrijskega zveznega ministrstva za izobraževanje. Učitelji tam že od 2. razreda naprej UI predstavljajo igrivo, da bi otroke pripravili na njene priložnosti in tveganja (ravnateljica Martina Ketterer-Hager). Osrednji element je projekt digicase / DLPL, v katerem otroci vadijo algoritmično mišljenje – med drugim z matematično igro z razpoznavanjem govora „Die schlaue Recheneule“, razvito skupaj s PH Linz. Ta učna ura je v celoti zgrajena okoli tega resničnega orodja. Usklajena je z ministrsko KI-Initiative in s kompasom štirih smeri Verstehen, Anwenden, Reflektieren, Mitgestalten (razumeti, uporabljati, reflektirati, sooblikovati).

<table class="MsoNormalTable" id="bkmrk-ai-related-competenc" style="width:902px;border-collapse:collapse;height:251.858px;"><thead><tr style="height:46.6319px;"><td style="width:419.545px;border:1pt solid rgb(191,191,191);background:rgb(214,233,234);padding:4pt 6pt;height:46.6319px;"><span style="color:rgb(68,68,68);">**<span style="font-size:9.5pt;">Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja</span>**</span>

</td><td style="width:418.509px;border-width:1pt 1pt 1pt medium;border-style:solid solid solid none;border-color:rgb(191,191,191) rgb(191,191,191) rgb(191,191,191);background:rgb(214,233,234);padding:4pt 6pt;height:46.6319px;"><span style="color:rgb(68,68,68);">**<span style="font-size:9.5pt;">Predmetno specifični učni cilji – raven učenca</span>**</span>

</td></tr></thead><tbody><tr style="height:205.226px;"><td style="width:420.057px;border-width:medium 1pt 1pt;border-style:none solid solid;border-color:rgb(191,191,191) rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:205.226px;">**<span style="font-size:9.5pt;">AF-FC-1a</span>**

*<span style="font-size:9pt;">(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 1 – usmerjeno zavedanje):</span>*

<span style="font-size:9pt;">»Učitelji lahko povzamejo temeljne pojme UI, ki bi jih učenci morali razumeti, vključno s starosti primernimi primeri.«</span>

**<span style="font-size:9.5pt;">AF-FC-1b</span>**

*<span style="font-size:9pt;">(raven 1 – usmerjeno zavedanje):</span>*

<span style="font-size:9pt;">»Učitelji lahko prepoznajo tehnične omejitve današnjih sistemov UI, ki jih morajo razumeti učenci.«</span>

</td><td style="width:419.034px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191) rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:205.226px;"><span style="font-size:9.5pt;">Ob koncu ure učenci znajo:</span>

•<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span><span style="font-size:9pt;line-height:110%;">s preprostimi besedami povedati, da je „Recheneule“ računalniški program, ki poskuša slišati število, ki ga izgovorijo, in da ni oseba ter ne razume vedno;</span>

•<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span><span style="font-size:9pt;line-height:110%;">z orodjem na glas reševati preproste naloge seštevanja in odštevanja ter prebrati, ali je računalnik slišal pravo število;</span>

•<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span><span style="font-size:9pt;line-height:110%;">opaziti in poimenovati vsaj eno stvar, zaradi katere UI sliši bolje ali slabše (razločno govorjenje, bližina mikrofona, tiha učilnica);</span>

•<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span><span style="font-size:9pt;line-height:110%;">preveriti računalnik: ko sova pokaže napačno število, sami izračunati pravilen odgovor in povedati, ali je napako naredil otrok ali računalnik.</span>

</td></tr></tbody></table>

> **Ključno sporočilo:** Otroci orodja ne uporabljajo le – opazujejo ga. Ko na glas računajo s „Recheneule“ in vidijo, kdaj sliši pravo število in kdaj se zmoti, drugošolci naredijo svoje prvo odkritje o UI: je koristen, a nepopoln stroj, pravi odgovor pa še vedno pozna otrok. To je temelj za vseživljenjsko navado preverjanja in ne le zaupanja.

[![13&#95;2.8&#95;Matematika&#95;SL.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-10/13-2-8-matematika-sl.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/TNachatgpt-image-8-sept-2026-13-34-19.png)

Slika 1: »Prvo srečanje z UI pri pouku matematike na razredni stopnji – razpoznavanje govora s „Recheneule“« (slika, ustvarjena z UI, ChatGPT GPT Image 2)

#### Vsebina

Majhni otroci se z umetno inteligenco srečajo dolgo preden jo lahko razložijo: glasovni pomočniki doma, kamere, ki najdejo obraze, aplikacije, ki dokončajo njihove stavke. Avstrijski KI-Basiscurriculum in ministrska KI-Initiative poudarjata, da se mora **pismenost na področju UI začeti zgodaj** **in igrivo**, in da sodi na razredno stopnjo prav toliko kot v višje razrede. Volksschule Hagenberg im Mühlkreis, ena od šol KI-Pilotschule, počne točno to: njeni učitelji UI od 2. razreda naprej predstavljajo z igrami, s projektom digicase / DLPL v središču, tako da si otroci ustvarijo prvi, konkreten občutek za to, kaj ti stroji zmorejo in česa ne.  
  
**„Recheneule“** (»pametna računska sova«) je ena od teh iger in se odlično prilega pouku matematike. Uporablja razpoznavanje govora – obliko UI – tako da otrok lahko na glas izgovori število, program pa ga poskuša prepoznati in uporabiti v računu. Orodje je namenoma preprosto in, kot ugotavljajo njegovi razvijalci, še vedno eksperimentalno: ali sliši pravilno, je odvisno od mikrofona, od tega, kako razločno otrok govori, in od tega, kako tiho je v prostoru. Za sedemletnika to ni pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba skriti, temveč je v tem bistvo celotne ure. Ko sova pokaže napačno število, otrok z lastnimi očmi vidi, da pametni stroj ni razumel – in da on, otrok, še vedno ve, da je tri plus štiri sedem.  
  
Prav zato je orodje dragoceno za poučevanje **O** UI v tej starosti. Od otrok se ne pričakuje, da bodo razumeli, kako razpoznavanje govora deluje v notranjosti; pričakuje se, da ga bodo opazovali, da bodo poskrbeli, da bo delovalo bolje – z razločnim govorjenjem in bližino mikrofona – ter da bodo opazili, kdaj odpove. V jeziku KI-Basiscurriculuma je to prvi korak od Verstehen (posluša stroj, ne oseba) k Reflektieren (ne razume vedno pravilno in lahko ga preverim). Učitelj matematiko ohranja v prvem planu: bistvo računa je še vedno račun, sova pa je igriv partner, katerega odgovore se otrok uči preverjati.  
Pri tej uri otroci napovedo, ali jih bo sova slišala, poskusijo, pogledajo, kaj pokaže, in se pogovorijo o tem, zakaj se včasih zmoti – preprosta, starosti primerna različica cikla **napoved → poskus → preverjanje → pogovor** , ki ga uporabljamo v vseh teh primerih. Cilj je prva, vesela izkušnja UI kot koristnega pomočnika, ki za preverjanje še vedno potrebuje človeka.

#### Potek učne ure

<table class="MsoNormalTable" id="bkmrk-phase-time-activity-" style="width:852px;border-collapse:collapse;height:289.465px;"><thead><tr style="height:29.2014px;"><td style="width:117px;border:1pt solid rgb(191,191,191);background:rgb(214,233,234);padding:4pt 6pt;height:29.2014px;">**<span style="font-size:9.5pt;color:#000000;">Faza</span>**

</td><td style="width:60.3167px;border-width:1pt 1pt 1pt medium;border-style:solid solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);background:rgb(214,233,234);padding:4pt 6pt;height:29.2014px;">**<span style="font-size:9.5pt;color:#000000;">Čas</span>**

</td><td style="width:661.683px;border-width:1pt 1pt 1pt medium;border-style:solid solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);background:rgb(214,233,234);padding:4pt 6pt;height:29.2014px;">**<span style="font-size:9.5pt;color:#000000;">Dejavnost</span>**

</td></tr></thead><tbody><tr style="height:46.0625px;"><td style="width:117px;border-width:medium 1pt 1pt;border-style:none solid solid;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:46.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Ogrevanje</span>

</td><td style="width:60.3167px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:46.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">8 min</span>

</td><td class="align-left" style="width:661.683px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:46.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Na preprogi učitelj vpraša, kje so otroci že slišali, da stroj »posluša« glas (telefon, zvočnik, tablica). Skupaj se dogovorijo o preprosti misli: računalnik nas lahko poskuša slišati, vendar ni oseba in se lahko zmoti.</span>

</td></tr><tr style="height:54.0625px;"><td style="width:117px;border-width:medium 1pt 1pt;border-style:none solid solid;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:54.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Prikaz</span>

</td><td style="width:60.3167px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:54.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">7 min</span>

</td><td class="align-left" style="width:661.683px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:54.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Učitelj na velikem zaslonu enkrat pokaže „Recheneule“: najprej razločno izgovori število, nato eno zamomlja, da razred vidi, kako sova sliši pravilno in nato napačno. Razred ugiba, zakaj.</span>

</td></tr><tr style="height:64.0625px;"><td style="width:117px;border-width:medium 1pt 1pt;border-style:none solid solid;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:64.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Poskus (v parih)</span>

</td><td style="width:60.3167px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:64.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">20 min</span>

</td><td class="align-left" style="width:661.683px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:64.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">V parih za tablico s slušalkami z mikrofonom se otroci izmenjujejo: eden na glas izgovori odgovor preprostega računa (npr. »tri plus štiri« → reče »sedem«), drugi pa opazuje, katero število pokaže sova, in na preprostem listu obkljuka smeška (slišala pravilno) ali resen obraz (slišala napačno).</span>

</td></tr><tr style="height:49.0625px;"><td style="width:117px;border-width:medium 1pt 1pt;border-style:none solid solid;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:49.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Preverjanje</span>

</td><td style="width:60.3167px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:49.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">8 min</span>

</td><td class="align-left" style="width:661.683px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:49.0625px;"><span style="font-size:9.5pt;">Za vsak »slišala napačno« par sam izračuna pravilen odgovor in se skupaj odloči: je otrok narobe izgovoril ali je sova narobe slišala? Obkrožita, kdo je naredil napako.</span>

</td></tr><tr style="height:47.0139px;"><td style="width:117px;border-width:medium 1pt 1pt;border-style:none solid solid;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:47.0139px;"><span style="font-size:9.5pt;">Pogovor</span>

</td><td style="width:60.3167px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:47.0139px;"><span style="font-size:9.5pt;">7 min</span>

</td><td class="align-left" style="width:661.683px;border-width:medium 1pt 1pt medium;border-style:none solid solid none;border-color:rgb(191,191,191);padding:4pt 6pt;height:47.0139px;"><span style="font-size:9.5pt;">Nazaj na preprogi: Kaj je sovi pomagalo, da nas je slišala? (razločno govoriti, biti blizu, biti tiho). Ko se je sova zmotila, ali smo pravi odgovor še vedno vedeli? Kdo je gospodar računa – sova ali mi?</span>

</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: napoved → poskus → preverjanje → pogovor**

Pari te kratke kroge izvedejo v fazi »Poskus«. Besedilo je preprosto, da ga učitelj lahko bere na glas; mlajši ali hitrejši pari lahko izvedejo več krogov.

1.<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span>**<span style="font-size:10.5pt;line-height:110%;">Krog 1 – ali me bo sova slišala?</span>**

- - **Napoved**: Preden spregovoriš: misliš, da bo sova tvoje število tokrat slišala? Palec gor ali palec dol.
    - **Poskus**: Odgovor na račun povej na glas, razločno in blizu mikrofona.
    - **Preverjanje**: Poglej število, ki ga pokaže sova. Je to tvoje število? Obkljukaj smeška (da) ali resen obraz (ne).
    - **Pogovor**: Če je bilo napačno, kaj bi lahko spremenili? Govorili glasneje? Počasneje? Bili tišji v razredu?

2.<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span>**<span style="font-size:10.5pt;line-height:110%;">Krog 2 – kdo je naredil napako?</span>**

- - **Napoved**: Odgovor na račun najprej veš na pamet. Kaj naj sova pokaže?
    - **Poskus**: Povej odgovor. Opazuj sovo.
    - **Preverjanje**: Če sova pokaže drugo število, račun izračunajta sama. Kateri je pravilen odgovor?
    - **Pogovor**: Sva ga narobe izgovorila ali ga je sova narobe slišala? Na listu obkrožita otroka ali sovo.

3.<span style="font:7pt 'Times New Roman';">    </span>**<span style="font-size:10.5pt;line-height:110%;">Krog 3 (dodatna naloga) – namenoma naredimo težje:  
  
</span>**

- - **Napoved**: Kaj se bo zgodilo, če bomo šepetali ali govorili, medtem ko govori sošolec? Ali nas bo sova še vedno slišala?
    - **Poskus**: Poskusite enkrat s šepetanjem in enkrat z nekaj hrupa – samo da vidite.
    - **Preverjanje**: Ali je sova pri več številih naredila napako, ko je bilo težje? Preštejte resne obraze.
    - **Pogovor**: Kaj torej sova potrebuje od nas, da dobro deluje? Povejte v enem stavku.

**Zaključno vprašanje (za fazo pogovora):** Ko je sova pokazala napačno število, ali smo pravi odgovor še vedno vedeli? Kdo torej mora preveriti račun – računalnik ali mi?  
  
**Nato nadaljujte z:** Sova je pametna, a lahko sliši narobe. Kje drugje bi se pameten stroj lahko zmotil – in kaj bi lahko vedno naredili, da to preverimo?

#### Gradiva

- Ena tablica (ali računalnik) na par z delujočim mikrofonom; zelo priporočljive so slušalke z mikrofonom za vsako tablico, saj razvijalci orodja opozarjajo, da sta kakovost mikrofona in tišina v prostoru pomembna.
- Matematična igra z razpoznavanjem govora „Recheneule“ iz projekta digicase / DLPL (dlpl.at), odprta v brskalniku; dostop do mikrofona dovoljen.
- Velik zaslon ali projektor za učiteljev prikaz.  
    Zelo preprost delovni list za vsak par: vrstice s kvadratkom za smeška / resen obraz in majhnim krogcem »otrok ali sova?« za korak preverjanja.
- Kratek seznam pripravljenih računov na ravni razreda (seštevanje in odštevanje do 20), da matematika ostane v središču.  
    Tih kotiček ali razmaknjeni sedeži, da ima razpoznavanje govora najboljše možnosti za delovanje.

# 2.9 Programiranje: pomoč pri izbranih nalogah

### Učiti se programirati, ne da bi kodo pisala UI

**Predmet:** programiranje  ·  **Razred:** 9. razred (14–15 let)  ·  **Trajanje:** ena dvojna ura (90 min) ·  **UI:** pomoč **Z** UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane" style="width:100%;table-layout:auto;"><tbody><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;background-color:#0097b2;color:#ffffff;">Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;background-color:#0097b2;color:#ffffff;">Predmetno specifični učni cilji – raven učenca</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;">**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje)*:

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

**AF-FC-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje)*:

»Učitelji lahko izvajajo usmeritve, ki učencem pomagajo razvijati praktične veščine UI, pri čemer naloge prilagajajo predznanju učencev in razpoložljivim orodjem UI.«

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;">Ob koncu ure učenci znajo:

- uporabiti UI za ponavljajoče se ali podporne naloge pri programiranju, kot sta zamikanje kode ali pisanje komentarjev;
- od modela UI zahtevati predloge za izboljšave kode, ne da bi jim ta dal samo kodo, tako da lahko sami preverijo svoje znanje;
- kritično ovrednotiti model UI, ko ga vprašajo, kako bi optimiziral dano kodo.

</td></tr></tbody></table>

> **Ključno sporočilo:** Učenci morajo poznati osnove programiranja, če želijo vrednotiti rezultate, ki jih da model. Zato naj učenci v prvih korakih učenja programiranja modele UI uporabljajo za podporne in ponavljajoče se naloge, povezane s programiranjem, ne pa za ustvarjanje kode. Model lahko uporabijo tudi za iskanje možnih izboljšav kode in tako preizkusijo svoje programerske sposobnosti.

[![10&#95;2.9&#95;Programerska naloga&#95;SL.png](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-10/10-2-9-programerska-naloga-sl.png)](https://playbook.dualaiteacher.eu/uploads/images/gallery/2026-09/imagen.png)

Slika 1: »Učiti se programirati, ne da bi kodo pisala UI« (slika, ustvarjena z UI, Google Gemini 3.6 Thinking)

#### Vsebina

Poučevanje programiranja se spreminja v okolju, v katerem lahko sistemi UI ustvarjajo, razlagajo in pregledujejo kodo. Ta orodja sicer odpirajo nove možnosti za učenje, hkrati pa prinašajo pomemben izobraževalni izziv: učenci potrebujejo dovolj znanja programiranja, da lahko presodijo, ali je predlog, ki ga ustvari UI, pravilen, učinkovit ali sploh relevanten za nalogo. Brez osnovnega razumevanja programerskih pojmov lahko učenci sprejmejo napačne rešitve, spregledajo napake ali ne prepoznajo boljših možnosti. Zato ostaja učenje temeljev programiranja bistveno, tudi ko so orodja UI na voljo.

Pri uvodnih predmetih programiranja naj ima UI vlogo podpornega učnega orodja in ne nadomestnega programerja. Učenci lahko UI učinkovito uporabljajo za ponavljajoče se ali preprostejše naloge, ki ne zmanjšujejo miselnega napora, potrebnega za učenje programiranja. Primeri so oblikovanje in zamikanje kode, ustvarjanje dokumentacijskih komentarjev, razlaga sporočil o napakah, povzemanje pravil sintakse ali pomoč pri razumevanju namena posameznih programskih konstruktov. Takšna uporaba učencem omogoča, da se osredotočijo na logiko, algoritme in procese reševanja problemov, ki so jedro programerske kompetence.

Druga koristna uporaba UI je pregled kode. Namesto da bi model UI prosili, naj napiše rešitev, lahko učenci najprej napišejo svojo kodo in nato model prosijo, naj prepozna možne izboljšave. UI lahko predlaga jasnejša imena spremenljivk, boljšo organizacijo kode, manj podvajanja, boljšo berljivost ali drugačne pristope, ki jih učenci lahko samostojno ovrednotijo. Tako UI postane partner za povratno informacijo: učenci lahko svoje razmišljanje primerjajo z zunanjimi predlogi ter presodijo prednosti in slabosti svojih rešitev.

Povratne informacije, ki jih ustvari UI, pa ne smemo sprejemati nekritično. Modeli lahko predlagajo spremembe, ki so nepotrebne, neučinkovite ali temeljijo na napačnih predpostavkah o namenu kode. Osrednji cilj te učne ure je zato razvijati sposobnost učencev, da predloge UI kritično ovrednotijo. Učenci se naučijo model UI vprašati ne le, katere izboljšave predlaga, temveč tudi, zakaj meni, da so te spremembe koristne. S primerjavo utemeljitve modela z uveljavljenimi načeli programiranja lahko presodijo, ali predlagana optimizacija kodo dejansko izboljša ali pa gre le za drugačno oblikovalsko odločitev.

Ta učna ura UI obravnava kot orodje, ki podpira refleksijo, samovrednotenje in izboljševanje kakovosti kode, ne pa ustvarjanja kode. Učenci vadijo pisanje lastnih programov, uporabo UI za podporne naloge, pridobivanje povratnih informacij o svojem delu in kritično analizo kakovosti prejetih odgovorov. Končni cilj je, da učenci postanejo boljši programerji in hkrati bolj ozaveščeni uporabniki sistemov UI.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;table-layout:auto;"><tbody><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:15.0179%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Faza</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:8.94077%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Čas</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:76.0413%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Dejavnost</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Uvod</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.94077%;">10 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.0413%;">Učitelj pokaže dve kratki rešitvi istega problema v obliki kode: eno je napisal učenec, drugo je ustvaril model UI. Učenci razpravljajo, katera rešitev se zdi jasnejša, učinkovitejša ali lažje razumljiva.</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Uvodna razlaga</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.94077%;">10 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.0413%;">Učitelj predstavi ustrezne načine uporabe UI pri poučevanju programiranja in poudari razliko med podpornimi nalogami, pregledom kode in ustvarjanjem kode.</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Raziskovanje</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.94077%;">15 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.0413%;">Učenci v parih rešujejo kratko programersko vajo in ugotavljajo, katere naloge bi lahko ustrezno prepustili pomočniku UI in katere morajo ostati njihova odgovornost.</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Krog izboljšav

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.94077%;">35 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.0413%;">Učenci napišejo lastno rešitev in izvedejo 2 do 3 kroge napiši → vprašaj → ovrednoti → popravi, pri čemer UI uporabljajo le za podporne naloge in predloge izboljšav.</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Refleksija</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.94077%;">20 min</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.0413%;">Razprava s celotnim razredom o uporabnosti in omejitvah povratnih informacij UI, s poudarkom na tem, kako so učenci presodili, ali so bili predlogi koristni ali ne.</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: dodajanje plasti kompleksnosti**

Učenci v 35-minutnem krogu izboljšav izvedejo toliko krogov, kot dopušča čas. Vsak krog sledi istemu postopku v štirih korakih: napiši → vprašaj → ovrednoti → popravi.

1. **1. krog – uporaba UI za podporne naloge**
    - Napiši: Samostojno rešite kratko programersko vajo.
    - Vprašaj: UI prosite za pomoč pri neprogramerski nalogi, povezani s kodo, na primer: 
        - izboljšanje zamikov,
        - ustvarjanje komentarjev,
        - razlaga sporočila o napaki,
        - opis tega, kaj počne funkcija.
    - Ovrednoti: Ali razlaga UI natančno opisuje kodo? Ali so ustvarjeni komentarji uporabni in razumljivi?
    - Popravi: Vključite koristne spremembe, pri tem pa poskrbite, da logika programa v celoti ostane vaše lastno delo.
2. **2. krog – pridobivanje predlogov za izboljšave**
    - Napiši: Preglejte svoj dokončani program in poiščite dele, ki bi jih bilo mogoče izboljšati.
    - Vprašaj: Prosite za predloge izboljšav, ne da bi UI dovolili, da kodo prepiše. Na primer:

»Predlagaj tri načine, kako izboljšati berljivost in vzdrževanje tega programa, vendar ne podaj nadomestne kode.«

1. - Ovrednoti: Kateri predlogi se zdijo koristni? Kateri bi na program le malo vplivali?
    - Popravi: Uvedite izboljšave, s katerimi se strinjate, in preverite, ali program še vedno deluje pravilno.
2. **3. krog – kritično vrednotenje nasvetov za optimizacijo**
    - Napiši: Izberite del svoje kode, ki izvaja ponavljajočo se nalogo ali uporablja zanke.
    - Vprašaj: Prosite za predloge optimizacije in od UI zahtevajte, da svoja priporočila utemelji.

Primer poziva:

»Pojasni, kako bi lahko to kodo optimizirali in zakaj bi posamezna predlagana optimizacija izboljšala delovanje ali berljivost. Ne podaj optimizirane kode.«

- - Ovrednoti: Ali so predlagane optimizacije res koristne? Katere so podprte z jasno utemeljitvijo? Katere se zdijo nepotrebne ali težko upravičljive?
    - Popravi: Odločite se, katera priporočila boste uvedli, in pojasnite svojo odločitev.

**Vprašanja za refleksijo:**

- Kateri predlogi UI so bili najbolj koristni za izboljšanje vaše kode?
- Ali je UI podala predloge, s katerimi se niste strinjali? Zakaj?
- Kako ste presodili, ali je bila optimizacija smiselna?
- Kdaj je UI v procesu programiranja najbolj v pomoč?
- Katere programerske naloge naj še vedno opravlja učenec?
- Zakaj je za vrednotenje povratnih informacij, ki jih ustvari UI, potrebno znanje programiranja?
- Kako se lahko učenci pri učenju programiranja izognejo prevelikemu zanašanju na orodja UI?

**Zaključno vprašanje (za fazo refleksije):**

Koliko znanja programiranja je potrebnega, da lahko presodimo, ali predlog UI program dejansko izboljša, in kakšna tveganja nastanejo, ko se uporabniki zanašajo na nasvete UI, ne da bi sami razumeli kodo?

#### Gradiva

- En prenosnik na par učencev s programskim okoljem
- Dostop do klepetalnega pomočnika UI ali lokalno nameščenega jezikovnega modela
- Kratka programerska vaja, primerna ravni izkušenj učencev
- Delovni list, ki sledi ciklu napiši → vprašaj → ovrednoti → popravi
- Vprašanja za refleksijo, osredotočena na pismenost na področju UI in kritično vrednotenje
- Neobvezni primeri kode, ki ponazarjajo dobre in slabe programerske prakse

# 2.10 Likovna umetnost: prstni odtisi sloga

### Čigav čopič, čigav glas? Prepoznavanje značilnosti umetnikov z UI

**Predmet:** likovna umetnost in književnost  ·  **Razred:** 9. razred (14–15 let)  ·  **Trajanje:** ena dvojna ura  ·  **UI:** učenje **Z** UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane" style="width:100%;table-layout:auto;"><tbody><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;background-color:#0097b2;color:#ffffff;">Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;background-color:#0097b2;color:#ffffff;">Predmetno specifični učni cilji – raven učenca</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;">**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

**AF-FC-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo usmeritve, ki učencem pomagajo razvijati praktične veščine UI, pri čemer naloge prilagajajo predznanju učencev in razpoložljivim orodjem UI.«

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;">Ob koncu ure učenci znajo:

- prepoznati opazne slogovne lastnosti slik in pesmi (npr. barva, poteza čopiča, kompozicija; izbor besed, podobje, ritem);
- razlikovati med opaženo lastnostjo, ponavljajočim se slogovnim vzorcem in špekulativnim pripisovanjem;
- razložiti značilne prvine sloga posameznih slikarjev ali pesnikov;
- povezati dokaze iz več del v »slogovni profil« ustvarjalca;
- oblikovati pozive, ki od UI zahtevajo, da svojo slogovno analizo utemelji s sklicevanjem na konkretna dela;
- analizirati opise sloga, ki jih ustvari UI, da razumejo tveganje pretiranega posploševanja in napačnega pripisovanja.

</td></tr></tbody></table>

> **Ključno sporočilo:** Prepoznati »slog« ni isto kot ga razumeti. UI lahko v številnih delih zazna površinske vzorce, vendar je za razlikovanje med pristnim slogovnim podpisom, naključno lastnostjo ali izmišljeno razlago še vedno potrebna človeška presoja, ki temelji na resničnih delih.

#### Vsebina

Umetnostni zgodovinarji in literarni znanstveniki le redko neposredno poznajo umetnikove namene. Umetnikov »slog« zato rekonstruirajo s primerjavo številnih del: poteze čopiča, barve in kompozicije pri slikarstvu ali izbora besed, podobja in ritma v poeziji. Ena sama slika ali pesem lahko nakaže neko nagnjenje, šele vzorec, ki se ponavlja v več delih, pa to nagnjenje spremeni v pristno značilnost.

Vincent van Gogh je uporaben študijski primer. V približno desetletju intenzivnega ustvarjanja je razvil takoj prepoznavne značilnosti: debel impasto, kratke usmerjene poteze čopiča ter drzna, pogosto komplementarna barvna nasprotja. Ker se te lastnosti ponavljajo na stotinah slik, jih lahko strokovnjaki opišejo kot resničen slogovni podpis in ne kot enkratno odločitev.

Orodja UI za ustvarjanje slik lahko danes v nekaj sekundah ustvarijo prepričljive slike »v slogu Van Gogha«. Te slike pogosto posnemajo prepoznavne površinske oznake – vrtinčaste poteze čopiča, rumeno-modre palete –, lahko pa tudi pretiravajo ali si izmislijo podrobnosti, ki za njegov dejanski opus nikoli niso bile značilne, ali vanje vmešajo lastnosti, prevzete od povsem drugih umetnikov.

Enaka težava se pojavi pri besedilih. Orodja UI za pisanje lahko posnemajo pesnico, kot je Emily Dickinson, tako da reproducirajo površinske oznake – pomišljaje, nepopolno rimo, kratke verze –, ne da bi nujno zajela tematske in zgradbene lastnosti, ki jih strokovnjaki štejejo za resnično značilne za njeno delo.

Učenci morajo zato razlikovati med tremi stopnjami gotovosti:

**Lastnost** – kar je neposredno opazno v enem konkretnem delu.

**Vzorec** – lastnost, ki se ponavlja v več potrjenih delih in jo lahko upravičeno imenujemo značilna.

**Pripisovanje** – trditev o pomenu, vplivu ali avtorstvu, ki presega to, kar lahko podprejo dela sama.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;table-layout:auto;"><tbody><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:15.0179%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Faza</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:8.34653%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Čas</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:76.6356%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Dejavnost</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Uvodni motiv

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.34653%;">10 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.6356%;">Pokažite dve sliki »v slogu Van Gogha«, ustvarjeni z UI – eno, ki je bližje njegovi dejanski tehniki, in eno pretirano. Učenci ugibajo, katera je bolj zvesta izvirniku, in razpravljajo, zakaj.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Uvodna razlaga

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.34653%;">10 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.6356%;">Predstavitev pojmov lastnost – vzorec – pripisovanje in vaja razlikovanja med njimi na podrobnosti pristne slike.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Raziskovanje

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.34653%;">15 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.6356%;">Učenci brez UI preučijo 3–4 pristna dela enega slikarja/pesnika in zabeležijo, katere lastnosti se dejansko ponavljajo.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Prilagajanje 1

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.34653%;">20 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.6356%;">UI na podlagi enega samega dela ali omejenega poziva napiše opis sloga. Učenci prepoznajo, kje si izmišlja nepodprte značilnosti.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Prilagajanje 2

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.34653%;">20 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.6356%;">Dodajo se nova dela in strožji poziv, ki zahteva navajanje virov. Učenci primerjajo oba opisa sloga.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:15.0179%;">Refleksija

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:8.34653%;">25 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:76.6356%;">Učenci enak okvir kritičnega mišljenja prenesejo na sporen primer preverjanja pristnosti ali pripisovanja umetniškega dela.

</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: od izpisa UI do dejavnosti, pripravljene za razred**

- **Uvodni motiv – pokažite dve sliki »v slogu Van Gogha«, ustvarjeni z UI (eno, ki je bližje njegovi resnični tehniki, in eno pretirano/stereotipno):**
- *Razpravljalno vprašanje:* »Zaradi česa je to videti kot pravi Van Gogh?«
- *Uvedite problem:* »Kako vemo, katere slogovne podrobnosti so za tega umetnika res značilne?« Ključno načelo te učne ure (primerjava več pristnih del).
- Opazna lastnost → ponavljajoč se vzorec → pripisovanje/razlaga
- **Uvodna razlaga – natančen pogled na pristno delo (npr. podrobnost slike Zvezdnata noč ali kitica pesmi Emily Dickinson):**
- Podajte trditve o delu, ki jih je treba razvrstiti v kategorije lastnost, vzorec, pripisovanje. Primer:
- Na tej sliki so vidne kratke, sunkovite poteze čopiča – *lastnost*
- Van Gogh je v svojih poznih delih redno uporabljal kratke, usmerjene poteze čopiča – *vzorec*
- S temi potezami je izražal svoj notranji čustveni nemir – *pripisovanje*
- **Raziskovanje – skupinsko delo. Analiza pristnih del:**

3–4 dela istega slikarja/pesnika, npr.:

A) Dve ali tri reprodukcije slik iz istega obdobja umetnikove ustvarjalne poti.

B) Povečave/podrobnosti, ki prikazujejo poteze čopiča ali pisavo.

C) Kratki zapiski o tehniki ali življenjepisu iz muzejskega ali literarnega vira.

D) Kontrastno delo drugega slikarja ali pesnika za primerjavo.

Učenci za vsako delo izpolnijo delovni list z odgovori na vprašanja: Katere lastnosti opazimo? Kateri vzorci se ponavljajo v več delih? Kaj je še vedno zgolj naša razlaga?

- **UI napiše opis sloga:**

Poziv, ki ga uporabijo učenci: Samo na podlagi te ene slike/pesmi v približno 150 besedah opiši značilni slog ustvarjalca. Omeni samo lastnosti, ki so v delu dejansko vidne ali prisotne.

Učenci označijo odgovor UI:

- Lastnost
- Utemeljen vzorec
- Nepodprto / pripisovanje
- **UI popravi svoje delo z uporabo več dokazov:**

*Izboljšan poziv:* Popravi opis sloga z uporabo virov A–D. Za vsako slogovno trditev navedi konkretno delo, ki jo podpira, na primer \[Delo B\]. Če je trditev širši vzorec, sklepan iz več del, zapiši \[Vzorec\]. Odstrani vsako trditev, ki je ni mogoče podpreti.

*Primerjava:*

Različica 1 → Različica 2

Poiščite:

- eno podrobnost, ki je postala natančnejša;
- eno podrobnost, ki jo je UI odstranila;
- eno novo lastnost, podprto z dokazi;
- eno trditev, ki še vedno zahteva preverjanje.
- **Refleksija/prenos znanja**

Prikažite kratek, za razred primeren primer spornega preverjanja pristnosti umetniškega dela ali pripisovanja avtorstva pesmi.

*Razpravljalno vprašanje:*

- Na podlagi ključnih načel te učne ure: kaj izstopa kot lastnost, kaj kot vzorec in kaj kot pripisovanje?
- Če pastiš, ki ga ustvari UI, uspešno posnema površino nekega sloga, ali to pomeni, da je zajel dejanske značilnosti umetnika?

*Zaključna individualna refleksija:*

Učenci dopolnijo:

1. Slogovna lastnost postane resnična »značilnost«, kadar …
2. Preden zaupam opisu umetnikovega sloga, ki ga poda UI, moram …
3. UI lahko posnema površino sloga, vendar …

#### Gradiva

- Projektor / interaktivna tabla z zvočniki.
- Dve sliki »v slogu …«, ustvarjeni z UI, za uvodni motiv.
- Podrobnost ali odlomek pristnega dela izbranega slikarja/pesnika.
- Mini delovni list lastnost–vzorec–pripisovanje.
- Paket virov: 3–4 pristna dela (slike/besedila pesmi) ter kratki zapiski o tehniki ali življenjepisu.
- Delovni list za analizo virov.
- Naprave učencev z dostopom do odobrenega orodja generativne UI (za besedilo in/ali slike).
- Delovna lista za pozive UI in primerjavo za 1. in 2. krog.
- Primer spornega preverjanja pristnosti/pripisovanja za refleksijo.

# 2.11 Tehnika: zaupaj, a preveri vezje

### Ali res deluje? Preverjanje razlag vezij, ki jih poda UI, z resničnimi meritvami

**Predmet:** fizika / tehnika in tehnologija (osnove inženirstva)  ·  **Razred:** 8. razred (13–14 let)  ·  **Trajanje:** ena dvojna ura  ·  **UI:** učenje **Z** UI

<table id="bkmrk-kompetence%2C-povezane" style="width:100%;table-layout:auto;"><tbody><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;background-color:#0097b2;color:#ffffff;">Kompetence, povezane z UI (okvir DUAL.AI.TEACHer) – raven učitelja</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:50.059595%;background-color:#0097b2;color:#ffffff;">Predmetno specifični učni cilji – raven učenca</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;">**AF-TL-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Poučevanje in učenje, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko organizirajo elemente učne ure, ki vključujejo uporabo UI z jasnimi pedagoškimi vlogami in strategijami za preverjanje elementov izhoda.«

**AF-FC-2b**

*(Temelji UI in njihova uporaba × Spodbujanje digitalne kompetence učencev na področju UI, raven 2 – reflektirano izvajanje):*

»Učitelji lahko izvajajo usmeritve, ki učencem pomagajo razvijati praktične veščine UI, pri čemer naloge prilagajajo predznanju učencev in razpoložljivim orodjem UI.«

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:50.059595%;">Ob koncu ure učenci znajo:

- po shemi sestaviti preprosto zaporedno ali vzporedno vezje na prototipni ploščici;
- z multimetrom izmeriti napetost, tok in upor;
- z Ohmovim zakonom izračunati pričakovane vrednosti in jih primerjati z resničnimi meritvami;
- razlikovati med izmerjeno vrednostjo, izračunano/napovedano vrednostjo in razlago, ki jo ustvari UI;
- prepoznati napake v shemi vezja ali razlagi, ki jo ustvari UI, tako da jo preverijo z resničnimi meritvami;
- oblikovati pozive, ki od UI zahtevajo, da prikaže korake izračuna, da jih je mogoče preveriti.

</td></tr></tbody></table>

> **Ključno sporočilo:** Razlaga vezja, ki jo poda UI, lahko zveni povsem samozavestno in je kljub temu napačna. Edini način, da ugotovimo, ali se vezje res obnaša tako, kot je trjeno, je, da ga izmerimo in številke preverimo glede na fizikalne zakonitosti – ne da zaupamo samozavestno zvenečemu besedilu.

#### Vsebina

Inženirji in fiziki nikoli preprosto ne zaupajo shemi vezja ali pisni razlagi, kako vezje deluje. Namesto tega ga sestavijo, izmerijo in pričakovane vrednosti izračunajo iz temeljnih načel – Ohmovega zakona in Kirchhoffovih zakonov. Shema je lahko na papirju videti povsem pravilna, vendar šele resnična meritev potrdi, ali tok res teče tako, kot je trjeno.

Preprosto zaporedno vezje – baterija, upor in svetleča dioda (LED) – je uporaben študijski primer. Ohmov zakon (U = I × R) natančno napove, kolikšen tok bi moral teči pri dani napetosti in uporu. Ker se resnično obnašanje elementov lahko nekoliko razlikuje (toleranca, notranji upor, temperatura), je izmerjeni tok običajno blizu izračunani napovedi, a ni vedno enak – kar je že samo po sebi koristna lekcija o razliki med modelom in resničnostjo.

Orodja UI lahko danes v nekaj sekundah ustvarijo sheme vezij in razlage njihovega delovanja. Te razlage pogosto zvenijo tekoče in samozavestno ter lahko celo vključujejo celoten izračun z Ohmovim zakonom – vendar lahko vsebujejo tudi prave napake: napačno vrednost upora, prekinjen ali nesklenjen tokokrog, element, priključen z napačno polariteto, ali verjetno zvenečo, a fizikalno nemogočo trditev o toku.

To je dobro dokumentirana šibka točka: jezikovni modeli niso kalkulatorji in lahko ustvarijo tehnično zveneče razlage, ki ne zdržijo, ko vezje dejansko sestavimo in preizkusimo. Samozavesten ton ni dokaz, da je tehnična trditev pravilna.

Učenci morajo zato razlikovati med tremi stopnjami gotovosti:

**Meritev** – vrednost, ki jo multimeter dejansko pokaže na resničnem, sestavljenem vezju.

**Izračun** – vrednost, napovedana z Ohmovim/Kirchhoffovima zakonoma na podlagi znanih vrednosti elementov.

**Trditev** – kar orodje UI navaja o obnašanju vezja in kar je treba, preden ji zaupamo, preveriti glede na prvi dve stopnji.

#### Potek učne ure

<table id="bkmrk-faza-%C4%8Cas-dejavnost-u" style="width:100%;table-layout:auto;"><tbody><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:14.8987%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Faza</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:9.17958%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Čas</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;font-weight:bold;vertical-align:top;width:75.9217%;background-color:rgb(0,151,178);color:rgb(255,255,255);">Dejavnost</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.8987%;">Uvodni motiv

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:9.17958%;">10 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:75.9217%;">Pokažite razlago preprostega vezja z LED, ki jo je ustvarila UI in vsebuje skrito napako (npr. napačno vrednost upora). Učenci ugibajo, ali je pravilna, in pojasnijo zakaj.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.8987%;">Uvodna razlaga

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:9.17958%;">10 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:75.9217%;">Predstavitev pojmov meritev – izračun – trditev in vaja uporabe Ohmovega zakona na preprostem rešenem primeru.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.8987%;">Raziskovanje

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:9.17958%;">15 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:75.9217%;">Učenci na prototipni ploščici sestavijo preprosto zaporedno vezje ter brez UI izmerijo napetost, tok in upor.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.8987%;">Prilagajanje 1

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:9.17958%;">20 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:75.9217%;">UI zgolj na podlagi sheme ali opisa napove/razloži obnašanje vezja. Učenci njene trditve primerjajo s svojimi meritvami in izračuni.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.8987%;">Prilagajanje 2

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:9.17958%;">20 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:75.9217%;">Učenci UI podajo natančne vrednosti elementov in zahtevajo izračun z Ohmovim zakonom po korakih. Primerjajo oba odgovora UI.

</td></tr><tr><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:14.8987%;">Refleksija

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:9.17958%;">25 min

</td><td style="border:1px solid rgb(68,68,68);padding:8px 10px;vertical-align:top;width:75.9217%;">Učenci enako navado preverjanja prenesejo na drugo področje, na primer na kalkulator UI za telesno pripravljenost ali zdravje.

</td></tr></tbody></table>

**Vodilna vprašanja: od izpisa UI do dejavnosti, pripravljene za razred**

- **Uvodni motiv – pokažite razlago preprostega vezja z LED, ki jo je ustvarila UI in vsebuje skrito napako (npr. vrednost upora, ki je prenizka, da bi zaščitila LED):**
- *Razpravljalno vprašanje:* »Ali se ta razlaga sliši pravilna? Kako bi jo dejansko preverili?«
- *Uvedite problem:* »Razlaga lahko zveni samozavestno in je kljub temu napačna – kaj bi dokazalo, da je pravilna ali napačna?« Ključno načelo te učne ure (meritev pred samozavestnim besedilom).
- Meritev → izračun → trditev (ki jo je treba preveriti)
- **Uvodna razlaga – rešen primer s preprostim zaporednim vezjem (baterija, upor, LED):**
- Podajte trditve o vezju, ki jih je treba razvrstiti v kategorije meritev, izračun, trditev. Primer:
- Multimeter pokaže, da skozi vezje teče tok 9 mA – *meritev*
- Ohmov zakon za te vrednosti elementov napove 9,1 mA – *izračun*
- UI trdi, da bo to vezje »zanesljivo delovalo v kateri koli postavitvi« – *trditev (preveriti)*
- **Raziskovanje – skupinsko delo. Sestavljanje in merjenje resničnega vezja:**

Gradiva in koraki za vsako skupino, npr.:

A) Shema vezja z baterijo, enim uporom in eno LED, vezanimi zaporedno.

B) Prototipna ploščica, povezovalne žice in navedeni elementi.

C) Multimeter in kratek list z navodili, kako izmeriti napetost, tok in upor.

D) Preglednica barvnih kod uporov in podatek o napetosti LED v prevodni smeri.

Učenci izpolnijo delovni list z odgovori na vprašanja: Kaj izmerimo? Kaj napove Ohmov zakon? Kje se vrednosti razlikujeta in za koliko?

- **UI napove/razloži vezje:**

Poziv, ki ga uporabijo učenci: Imamo vezje z 9-voltno baterijo, uporom 470 Ω in rdečo LED, vezanimi zaporedno. Pojasni, kolikšen tok bo tekel in zakaj. Prikaži svoje sklepanje.

Učenci označijo odgovor UI:

- Se ujema z našo meritvijo
- Se ujema z našim izračunom
- Nepodprto / treba preveriti
- **UI popravi svoje delo ob strožjih zahtevah:**

*Izboljšan poziv:* Tok ponovno izračunaj po korakih z Ohmovim zakonom ter prikaži formulo in vsako vstavljeno vrednost. Navedi vse predpostavke o padcu napetosti na LED v prevodni smeri in označi vse, kar bi bilo treba za potrditev izmeriti.

*Primerjava:*

Različica 1 → Različica 2

Poiščite:

- eno številko, ki je postala natančnejša;
- eno predpostavko, ki jo je UI izrecno navedla;
- eno vrednost, ki se zdaj ujema z vašo meritvijo;
- eno trditev, ki jo je še vedno treba neodvisno preveriti.
- **Refleksija/prenos znanja**

Prikažite kratek, za razred primeren primer izračuna o telesni pripravljenosti, prehrani ali zdravju, ki ga je ustvarila UI (npr. »vaš priporočeni dnevni vnos kalorij je …«).

*Razpravljalno vprašanje:*

- Na podlagi ključnih načel te učne ure: kaj je tukaj meritev, kaj izračun in kaj trditev?
- Če odgovor UI zveni samozavestno in uporablja na videz pravilne formule, ali to pomeni, da je rezultat zanesljiv?

*Zaključna individualna refleksija:*

Učenci dopolnijo:

1. Tehnična trditev postane zanesljiva, kadar …
2. Preden zaupam razlagi UI o tem, kako nekaj deluje, moram …
3. UI lahko o tehničnem postopku zveni samozavestno, vendar …

#### Gradiva

- Projektor / interaktivna tabla.
- Prototipne ploščice, povezovalne žice, upori, LED in baterijski paketi (en komplet na skupino).
- Multimetri (eden na skupino).
- Preglednica barvnih kod uporov in list s podatki o napetosti LED v prevodni smeri.
- Mini delovni list meritev–izračun–trditev.
- Delovni list s shemo vezja in delovni list za analizo virov.
- Razlaga vezja, ustvarjena z UI, z namerno napako za uvodni motiv.
- Naprave učencev z dostopom do odobrenega orodja generativne UI.
- Delovna lista za pozive UI in primerjavo za 1. in 2. krog.
- Primer izračuna o telesni pripravljenosti/zdravju, ustvarjenega z UI, za refleksijo.